| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 4 / 4
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Psihološka rezilientnost: vloga preteklih stresnih izkušenj, socialne opore in mesta nadzora
Monika Dimitrova, 2024, master's thesis

Abstract: Psihološka rezilientnost predstavlja ključno lastnost, ki omogoča posameznikom, da se uspešno prilagodijo in premagajo življenjske izzive ter stresne situacije. Zmožnost razvijanja in krepitve psihološke rezilientnosti posameznikom omogoča, da se učinkovito spoprijemajo z vsakodnevnimi težavami, in sicer od manjših stresorjev do resnih življenjskih izzivov, kar lahko pozitivno vpliva na njihovo splošno zadovoljstvo in kakovost življenja. V tem magistrskem delu smo raziskali povezanost psihološke rezilientnosti s socialno oporo (emocionalna, instrumentalna opora, potreba po opori in iskanje opore), z mestom nadzora (notranje mesto nadzora in dve dimenziji zunanjega mesta nadzora »vplivni drugi« in »zunanja slučajnost«) in s preteklimi stresnimi izkušnjami. Preverjali smo napovedno moč vseh spremenljivk za psihološko rezilientnost ter morebitno moderatorsko vlogo štirih oblik socialne opore, notranjega mesta nadzora in dveh dimenzij zunanjega mesta nadzora na odnos med preteklimi stresnimi izkušnjami in psihološko rezilientnostjo. V raziskavo smo vključili 368 slovenskih študentov, od teh je bilo 66,6 % žensk. Večji delež študentov je prihajal z Univerze v Ljubljani (48,4 %) in Univerze v Mariboru (38 %). V kvantitativni študiji smo uporabili naslednje vprašalnike: CD-RISC 10, BSSS, Levensonovo lestvico mesta nadzora ter spremenjeno in dopolnjeno verzijo vprašalnika Holmes-Rahe za merjenje preteklih stresnih izkušenj. Rezultati so pokazali, da je psihološka rezilientnost pozitivno povezana z emocionalno oporo in notranjim mestom nadzora, medtem ko jo pozitivno napoveduje le notranje mesto nadzora. Psihološka rezilientnost je negativno povezana s potrebo po opori, z obema dimenzijama zunanjega mesta nadzora (»vplivni drugi« in »zunanja slučajnost«) ter s preteklimi stresnimi izkušnjami. Od teh potreba po opori, dimenzija »vplivni drugi« in pretekle stresne izkušnje negativno napovedujejo rezilientnost študentov. Moderatorska analiza je pokazala, da je od vseh spremenljivk le dimenzija zunanjega mesta nadzora »vplivni drugi« pomemben moderator negativne linearne povezave med preteklimi stresnimi izkušnjami in rezilientnostjo. Dobljeni rezultati so delno v skladu s prejšnjimi raziskavami, v diskusiji pa so predstavljene možne razlage za to, kot tudi pomanjkljivosti, uporabna vrednost in ideje za prihodnje raziskave.
Keywords: psihološka rezilientnost, socialna opora, mesto nadzora, stres
Published in DKUM: 28.03.2024; Views: 180; Downloads: 30
.pdf Full text (2,23 MB)

2.
Spol in rezilientnost starostnikov na prehodu v dom za starejše : magistrsko delo
Freya Anastasia Molnar, 2022, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo obravnava kvalitativno in kvantitativno analizo rezilientnosti starostnikov glede na spol ter uspešnost prehoda v dom za starejše. Namen naloge je bil raziskati mehanizme, ki starostnikom pomagajo pri spopadanju z življenjskimi spremembami, tveganji in izgubami, kako rezilientni so starostniki glede na spol in kako rezilientnost starostnikov glede na spol vpliva na uspešnost pri prehodu v dom za starejše. Uporabljeni metodi pridobivanja podatkov sta bila polstrukturiran intervju ter anketni vprašalnik. Opravljenih je bilo deset intervjujev in anket s starostniki, ki so se v zadnjem letu do raziskave na novo preselili v dom za starejše v Podravski regiji. Glavna ugotovitev naloge je bila, da igra spol pomembno vlogo pri rezilientnosti in uspešnosti pri prehodu v dom za starejše. Skladno s tem smo ugotovili, da ženske uporabljajo drugačne mehanizme za spoprijemanje z življenjskimi stiskami, so bolj rezilientne in so tudi bolj uspešne pri prehodu v dom za starejše od moških. Rezultati na področju spopadanja z življenjskimi spremembami, tveganji in izgubami so pokazali, da se ženske pri spopadanju z življenjskimi stiskami zanašajo na socialne podporne sisteme, medtem ko se moški zanašajo bolj na individualne podporne sisteme.
Keywords: rezilientnost, starostniki, spol, prehod, dom za starejše
Published in DKUM: 09.09.2022; Views: 733; Downloads: 134
.pdf Full text (1,23 MB)

3.
Razvijanje rezilientnosti študentov preko doživljanja izkušnje inkluzije na pedagoški praksi
Karmen Drljić, Vanja Riccarda Kiswarday, 2016, original scientific article

Abstract: Teorija rezilientnosti preučuje odziv na stresne in emocionalno naporne okoliščine. Kaže se v posameznikovi zmožnosti konstruktivnega odziva na izzive iz okolja. Prve konkretne izkušnje z otroki s posebnimi potrebami na pedagoški praksi lahko študentom bodočim vzgojiteljem zaradi še nezadostnih izkušenj in kompetenc predstavljajo izziv, ki je včasih lahko naporen. V kvalitativni raziskavi smo želeli ugotoviti, kako se na praksi izraža rezilientnost študentk študijskega programa Predšolske vzgoje, Pedagoške fakultete Univerze na Primorskem, skozi opazovanje mentorjeve inkluzivnosti ter skozi prepoznavanja izzivov pri vključevanju otrok s posebnimi potrebami. Analiziranih je bilo 43 poročil strnjene pedagoške prakse študentk tretjega letnika predšolske vzgoje. Rezultati so pokazali, da študentke pri vzgojiteljicah mentoricah prepoznavajo tako inkluzivna kot neinkluzivna stališča in delovanja, toda pogosteje opisujejo inkluzivnost. Nadalje smo ugotovili, da se dobra polovica študentk (55,8 %) na konkretno izkušnjo inkluzije odzove proaktivno, 44,2 % pa pasivno. Študenti, ki proaktivnega odziva še niso zmožni, potrebujejo podporo in usmerjanje, predvsem pa mehanizme, s pomočjo katerih postopoma in samostojno izgrajujejo rezilientnost, ki je v inkluzivnih vzgojno-izobraževalnih okoljih pomembna in potrebna kompetenca pedagoga.
Keywords: študenti, predšolska vzgoja, praktično usposabljanje, rezilientnost, otroci s posebnimi potrebami, inkluzija
Published in DKUM: 26.09.2017; Views: 1348; Downloads: 215
.pdf Full text (183,83 KB)
This document has many files! More...

4.
Model spodbujanja rezilientnosti v šolskem okolju
Vanja Riccarda Kiswarday, original scientific article

Abstract: Teorija rezilientnosti preučuje dejavnike, ki večajo učinkovitost posameznika pri preseganju ovir, ki se v obdobju odraščanja povezujejo s šolanjem. Spodbujanje razvoja rezilientnosti je najučinkovitejše, ko poteka neposredno prek izkustvenega učenja. Literatura kot ključne dejavnike izpostavlja: vključujoče, varno in skrbno učno okolje, ki postavlja realno visoka pričakovanja, zagotavlja ustrezno pomoč in podporo, razvija vseživljenjske kompetence ter omogoča samostojno in aktivno participacijo. Te dejavnike poudarjajo tudi sodobna didaktično-metodična načela, zato nas je zanimalo, v kolikšni meri rezilientnost v šoli spodbujajo slovenski učitelji, čeprav s teorijo rezilientnosti niso seznanjeni. Oblikovali smo Model spodbujanja rezilientnosti v šolskem okolju in ga evalvirali na vzorcu 429 učiteljev različnih strokovnih profilov.
Keywords: učna uspešnost, učno okolje, rezilientnost, napredovanje, učenci, učna pomoč, učitelji, strokovna usposobljenost
Published in DKUM: 21.09.2017; Views: 1164; Downloads: 215
.pdf Full text (137,68 KB)
This document has many files! More...

Search done in 0.13 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica