Search the digital library catalog

Abstract: Z etažno lastnino se je oblikovala posebna oblika lastnine, ki odstopa od rimskega načela »Superficies solo cedit«. S tem se je pojavila namreč oblika razdeljenega lastništva na stanovanjskih stavbah. Do sodobne ureditev etažne lastnine pa je prišlo šele v prvi polovici dvajsetega stoletja, po tem, ko se je v večini razvitih evropskih držav, s posebej za to spremenjenimi predpisi, dovoljevala vzpostavitev etažne lastnine na posebnih delih nepremičnine. Najštevilčnejši predmet etažne lastnine je stanovanje, ki mu je potrebno dati širši pomen, kot le prostor za prebivanje. Predstavlja namreč pomembno socialno kategorijo, ki zagotavlja človeku določeno eksistenco — zlasti družinsko. V najširšem pomenu predstavlja zaključen sklop materialnih pogojev in razmer, vezanih na določen prostor, v katerem je omogočeno trajno bivanje in pokrivanje temeljnih potreb življenja. Glede na to je stanovanje materialna dobrina, ki zavzema posebno mesto v življenju vsakega posameznika. Cilj diplomske naloge je predstavitev osnovnih elementov etažne lastnine, pravnih razmerij v katera vstopa etažni lastnik in njegove pravice ter dolžnosti, ter pravice in dolžnosti upravnika in predstavitev pravnih instrumentov, ki bodo ob pravilni uporabi v veliki meri pripomogli k čim boljšim odnosom med etažnimi lastniki. V prvem poglavju je predstavljena pravna narava etažne lastnine. Predstavljena sta oba koncepta, ki opredeljujeta pojem etažne lastnine in kateri koncept je uveljavljen v slovenskem pravu. V drugem poglavju predstavljam pojem etažne lastnine na splošno in posebej posamezne ter skupne dele v ključno z vprašanjem določitve solastniškega deleža slednjih. Od nastavitve solastniških deležev je praviloma odvisna porazdelitev pravic in predvsem obveznosti v zvezi s skupnimi deli. Tretje poglavje je osredotočeno na način nastanka etažne lastnine s poudarkom na predstavitvi pravnih podlag na katerih lahko nastane etažna lastnina. Podrobneje so predstavljene posamezne podlage in v katerih primerih se lahko poslužujemo teh pravnih podlag za nastanek etažne lastnine. V četrtem poglavju je najprej na splošno predstavljeno pravno razmerje med posamezniki. Skozi poglavje pa so podrobneje predstavljena posamezna pravna razmerja, ki vladajo med etažnimi lastniki. Najprej je predstavljena značilnost, vsebina, oblika, spremembe in pravna narava pogodbe o medsebojnih razmerjih etažnih lastnikov. Opisano je tudi upravljanje skupnih delov v večstanovanjskem objektu. Predstavljen je način upravljanja, posli, ki jih lahko upravljajo upravniki oziroma skupnost lastnikov, ter sam način odločanja v poslih upravljanja. Sledi predstavitev obveznega rezervnega sklada. Navedeni so razlogi za rezervni sklad, način in višina vplačevanje v rezervni sklad ter samo vodenje rezervnega sklada. V petem poglavju je predstavljen pojem zakonitega stvarnega bremena, nadalje pa je opisano kako stvarno breme nastane in čemu služi. V šestem poglavju pa so navedene možnosti, katerih se lahko poslužujejo etažni lastniki, da se pravno zavarujejo. Opisani so mehanizmi, ki zagotavljajo učinkovito varstvo lastnikov, ki jih drugi lastniki z zlorabo svoje pravice in z neprimernim ravnanjem motijo v njihovi pravici.
Keywords: Etažna lastnina, etažni lastnik, upravljanje, upravnik, rezervni sklad in stvarno breme.
Published in DKUM: 17.02.2010; Views: 4054; Downloads: 564
Full text (372,65 KB)