1. Vpliv četrte industrijske revolucije na funkcije managementaMarsel Kolar, 2021, undergraduate thesis Abstract: Vstopamo v novo dobo četrte industrijske revolucije ali drugače imenovane industrije 4.0, v tej dobi pa bomo priča nastanku veliko novih tehnologij, ki bodo imele vpliv na naša vsakdanja življenja in tudi na delovanje samih organizacij. Prav tako bomo te nove tehnologije opisali, saj bodo podjetja v prihodnosti brez uporabljanja teh tehnologij,težko ostala konkurenčna na svojih trgih. V tem diplomskem delu se bomo osredotočili na vpliv četrte industrijske revolucije na funkcije managementa, ki pa so: načrtovanje, organiziranje, vodenje ter nadzorovanje oziroma kontroling. Te funkcije bomo najprej opisali in predstavili ter tudi omenili njihove aktivnosti, ki se izvajajo v vsaki iz posamičnih funkcij managementa. Opisali bomo tudi vse industrijske revolucije, ki smo jim bili priča do sedaj, pri tem bomo omenili še tehnologije in posledice, ki so jih prinesle industrijske revolucije s svojimi novimi tehnologijami. Najbolj pa se bomo osredotočili na industrijsko revolucijo, ki nam sledi oziroma se že dogaja, to pa je četrta industrijska revolucija. Tako bomo spoznali tehnologije, ki jih le-ta prinaša, kakšne so njene glavne prednosti in s kakšnimi izzivi se bodo morale soočiti organizacije, ki bodo industrijo 4.0 implementirale.V zadnjem poglavju bomo odgovorili na naš izpostavljen problem, kako bo četrta revolucija vplivala na funkcije managementa. Pri tem bomo opisali, kakšen bo vpliv na aktivnosti, ki se izvajajo v funkcijah managementa; kakšni bodo morali biti managerji oziroma vodje, da bodo kos tem spremembam in tudi kakšne ljudi bodo iskali, da bodo ti lahko doprinesli svoj maksimum podjetju, ki jih zaposluje oziroma jih bo zaposlovalo. Ta diplomska naloga nam bo pomagala pri pripravi na spremembe, ki jih prinaša četrta industrijska revolucija. Razložili pa bomo tudi, kako si lahko s to novo tehnologijopomagamo pri funkcijah managementa, ki jo prinaša četrta industrijska revolucija, da bomo z njo lahko izvajali funkcije managementa na najlažji možni način.
Keywords: industrija 4.0, Četrta industrijska revolucija, tehnologija četrte industrijske revolucije, vodja, manager, načrtovanje, organiziranje, vodenje, nadzor, kontroling
Published in DKUM: 28.10.2021; Views: 613; Downloads: 106
 Full text (1,26 MB) |
2. Trendi digitalizacije v podjetju-industrija 4.0Sara Vaupotič, 2020, undergraduate thesis Abstract: Sam začetek industrijske revolucije sega v začetke druge polovice 18.stoletja z začetkom parne lokomotive ter strojev za predenje. Skozi zgodovino so ljudje vedno iskali izboljšave ter delali s tem, kar so imeli na voljo. Od samih začetkov parnih strojev, odkritja električne energije, prvih telegramov in telefonov, avtomobilov, letal, vse do razvoja digitalne tehnologije, poslovne programske opreme, razvoja prvih računalnikov ter superračunalnikov, razvoja komunikacijske tehnologije, prvih prenosnikov ter industrijske robotike, pa se trenutno razvija četrta industrijska revolucija, znana kot industrija 4.0. Razvija se v smeri digitalizacije in avtomatizacije, pametnih tovarn in naprav, povezanih med seboj (angl. Internet of Things), sistemov za shranjevanje velikih količin informacij ter podatkov (angl. Big Data) in proizvodnih zmogljivosti, ki lahko podatke shranjujejo samostojno kadarkoli in brez človeške prisotnosti. Tako proizvodnja, kot poslovanje potekata v veliki meri digitalno. Digitalizacija, ki je že zamenjala nekoč tradicionalno kulturo v podjetju, vso papirno hrambo so že nadomestile različne računalniške rešitve ter sistemi za lažje, bolj pregledno, brez papirno ter hitrejšo poslovanje (DMS). Za hitrejši dostop do podatkov, lažje in bolj pregledno poslovanje ter zbranost podatkov na enem mestu pa skrbijo sistemi za načrtovanje in pregledno planiranje virov podjetja (ERP), ki se lahko povezujejo tudi s sistemi za upravljanje proizvodnje (MES). Prav zaradi potrebe po izboljšavah, večji učinkovitosti, lažjim pregledom nad stroški in logistiko pa je nastala četrta industrijska revolucija. Kot dober primer podjetja, ki smernice četrte industrijske revolucije že v večji meri upošteva, pa bomo predstavili tehnološko podjetje (Xiaomi), ki trenutno zaseda četrto mesto na trgu pametnih telefonov.
Keywords: industrijske revolucije, industrija 4.0, IoT, Big Data, ERP, MES, DMS, elektronsko poslovanje, Xiaomi.
Published in DKUM: 23.11.2020; Views: 982; Downloads: 171
Full text (767,12 KB) |
3. Arabska pomlad skozi pogled primerjalne kriminologije : magistrsko deloRade Trivunčević, 2020, master's thesis Abstract: Politični prevrati, revolucije, gibanja, protesti in nemiri so del svetovne zgodovine. Nezadovoljstvo naroda s svojim statusom in vodilno elito je le del številnih kompleksnih faktorjev vpliva na protestno delovanje. Zanimivost se pojavi pri analizi takšnih ali podobnih situacij, ki raziskujejo vzroke in posledice na »oškodovano« družbo, političen sistem in okolje. Pri vsakem protisistemskem delovanju, v kolikor je tu govor le o protestih ali celo čem bolj intenzivnem, pride do delinkventnega, celo protizakonitega ravnanja. Nemalokrat določene družbene skupine izkoristijo trenutno stanje v državi za preusmeritev svojih frustracij in težav v nasilna dejanja, ki kalijo družbeni red in mir. Takšni in podobni nemiri so zato venomer tarča znanstvenih analiz, v katerih se združujejo znanja in metode različnih ved, kot so kriminologija, sociologija, psihologija itd. Te raziskave so močno pripomogle k boljšemu razumevanju družbenoekonomskega življenja, delovanja in razvoja, pri čemer pa še vedno ostajajo odprta določena ključna problemska vprašanja. Strokovna javnost tako na primer še vedno ni enotna v tem, kaj je ključni vzrok za prehod iz protestnega v revolucionarno delovanje s poudarkom na nasilju, oboroženih konfliktih in neupoštevanju ključnih človekovih pravic, svoboščin in zakonov, k čemur naj bi stremeli nemalokrat kar obe, sicer nasprotni si strani. Razkol v strokovni literaturi je opazen predvsem pri opisu vpliva zunanjih dejavnikov pri sicer »lokalnih« nemirih. V sodobni globalni družbi, v kateri je pretok informacij, sredstev in dobrin neizmerno hiter, se posledice težav v lokalnem okolju kaj kmalu pokažejo tudi na regionalnem območju ali celo širše. Hitro spreminjajoči se svet vsiljuje nekoliko drugačne vrednote in pravila ter zavira nekatere tradicionalne norme, kar nemalokrat privede do konflikta interesov v določenih družbah in državah. Kljub hitrim spremembam na določenih področjih človekovega življenja pa so nekateri ključni interesi in potrebe ostali enaki. Potrebe po prevladi, moči in kapitalu so ostale enake, le metode za dosego teh ciljev so se s časom spremenile in so laičnemu očesu bolj prikrite.
Keywords: politična gibanja, notranji nemiri, revolucije, Bližnji Vzhod, arabska pomlad, primerjalna kriminologija, medkulturne študije, magistrska dela
Published in DKUM: 15.10.2020; Views: 896; Downloads: 72
Full text (534,25 KB) |
4. Arabska pomlad kot izvor terorizma : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko deloSamo Podlesnik, 2012, undergraduate thesis Abstract: Opredelitev pojma terorizem je izjemno pestra in raznolika. Različni avtorji ga opredeljujejo različno in prav to je problem za težave pri spopadanju z njim. Posplošeno bi lahko rekli, da gre za organizirano skupino, ki z nezakonitimi nasilnimi dejanji ustrahuje širšo populacijo ali drugo (večjo) skupino ljudi za doseganje določenih političnih sprememb. Pojavlja se lahko v različnih oblikah, kot so izsiljevanje, atentati, ugrabitve, požigi, samorazstrelitve, sabotaže, ropi, napadi itd. Gre za doseganje političnih ciljev in pomeni neposredno poseganje v temeljne človekove pravice. Novejši terorizem, ki smo mu priča v 21. stoletju, je še bolj uničevalen in neizprosen kakor tisti, ki smo ga poznali v 20. stoletju. To pa prinaša zahteve in težnjo po čim bolj učinkovitem boju proti terorizmu.
Arabska pomlad je revolucionarni val demonstracij in protestov, ki se pojavljajo v arabskem svetu. Vzrok revolucionarnih spopadov in protestov so bile oz. so vsesplošne slabe življenjske razmere. Protestniki so zahtevali predvsem odstavitev predsednika, vlade in spremembe ustave. Protesti oz. revolucija so se začeli 18. decembra 2010 v Tuniziji, od koder so se začeli naglo širiti v druge države arabskega sveta. Do večjih revolucij je prišlo v Tuniziji, Egiptu, Libiji in Jemnu. Civilne vstaje so se zgodile v Bahrajnu in Siriji. Do večjih protestov je prišlo v Alžiriji, Iraku, Jordaniji. Kuvajtu in Maroku. Do manjših spopadov je prišlo v Libanonu, Mavretaniji, Omanu, Savdski Arabiji, Sudanu in Zahodni Sahari, pa tudi na mejah Izraela. V nekaterih državah so upori končani, v nekaterih še trajajo. V nekaterih so uporniki dosegli več, v drugih manj.
Keywords: arabska pomlad, terorizem, uporniki, protesti, revolucije, diplomske naloge
Published in DKUM: 12.07.2012; Views: 5228; Downloads: 778
Full text (779,30 KB) |
