| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 3 / 3
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Arabska pomlad kot izvor terorizma : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko delo
Samo Podlesnik, 2012, undergraduate thesis

Abstract: Opredelitev pojma terorizem je izjemno pestra in raznolika. Različni avtorji ga opredeljujejo različno in prav to je problem za težave pri spopadanju z njim. Posplošeno bi lahko rekli, da gre za organizirano skupino, ki z nezakonitimi nasilnimi dejanji ustrahuje širšo populacijo ali drugo (večjo) skupino ljudi za doseganje določenih političnih sprememb. Pojavlja se lahko v različnih oblikah, kot so izsiljevanje, atentati, ugrabitve, požigi, samorazstrelitve, sabotaže, ropi, napadi itd. Gre za doseganje političnih ciljev in pomeni neposredno poseganje v temeljne človekove pravice. Novejši terorizem, ki smo mu priča v 21. stoletju, je še bolj uničevalen in neizprosen kakor tisti, ki smo ga poznali v 20. stoletju. To pa prinaša zahteve in težnjo po čim bolj učinkovitem boju proti terorizmu. Arabska pomlad je revolucionarni val demonstracij in protestov, ki se pojavljajo v arabskem svetu. Vzrok revolucionarnih spopadov in protestov so bile oz. so vsesplošne slabe življenjske razmere. Protestniki so zahtevali predvsem odstavitev predsednika, vlade in spremembe ustave. Protesti oz. revolucija so se začeli 18. decembra 2010 v Tuniziji, od koder so se začeli naglo širiti v druge države arabskega sveta. Do večjih revolucij je prišlo v Tuniziji, Egiptu, Libiji in Jemnu. Civilne vstaje so se zgodile v Bahrajnu in Siriji. Do večjih protestov je prišlo v Alžiriji, Iraku, Jordaniji. Kuvajtu in Maroku. Do manjših spopadov je prišlo v Libanonu, Mavretaniji, Omanu, Savdski Arabiji, Sudanu in Zahodni Sahari, pa tudi na mejah Izraela. V nekaterih državah so upori končani, v nekaterih še trajajo. V nekaterih so uporniki dosegli več, v drugih manj.
Keywords: arabska pomlad, terorizem, uporniki, protesti, revolucije, diplomske naloge
Published: 12.07.2012; Views: 4020; Downloads: 692
.pdf Full text (779,30 KB)

2.
Arabska pomlad skozi pogled primerjalne kriminologije
Rade Trivunčević, 2020, master's thesis

Abstract: Politični prevrati, revolucije, gibanja, protesti in nemiri so del svetovne zgodovine. Nezadovoljstvo naroda s svojim statusom in vodilno elito je le del številnih kompleksnih faktorjev vpliva na protestno delovanje. Zanimivost se pojavi pri analizi takšnih ali podobnih situacij, ki raziskujejo vzroke in posledice na »oškodovano« družbo, političen sistem in okolje. Pri vsakem protisistemskem delovanju, v kolikor je tu govor le o protestih ali celo čem bolj intenzivnem, pride do delinkventnega, celo protizakonitega ravnanja. Nemalokrat določene družbene skupine izkoristijo trenutno stanje v državi za preusmeritev svojih frustracij in težav v nasilna dejanja, ki kalijo družbeni red in mir. Takšni in podobni nemiri so zato venomer tarča znanstvenih analiz, v katerih se združujejo znanja in metode različnih ved, kot so kriminologija, sociologija, psihologija itd. Te raziskave so močno pripomogle k boljšemu razumevanju družbenoekonomskega življenja, delovanja in razvoja, pri čemer pa še vedno ostajajo odprta določena ključna problemska vprašanja. Strokovna javnost tako na primer še vedno ni enotna v tem, kaj je ključni vzrok za prehod iz protestnega v revolucionarno delovanje s poudarkom na nasilju, oboroženih konfliktih in neupoštevanju ključnih človekovih pravic, svoboščin in zakonov, k čemur naj bi stremeli nemalokrat kar obe, sicer nasprotni si strani. Razkol v strokovni literaturi je opazen predvsem pri opisu vpliva zunanjih dejavnikov pri sicer »lokalnih« nemirih. V sodobni globalni družbi, v kateri je pretok informacij, sredstev in dobrin neizmerno hiter, se posledice težav v lokalnem okolju kaj kmalu pokažejo tudi na regionalnem območju ali celo širše. Hitro spreminjajoči se svet vsiljuje nekoliko drugačne vrednote in pravila ter zavira nekatere tradicionalne norme, kar nemalokrat privede do konflikta interesov v določenih družbah in državah. Kljub hitrim spremembam na določenih področjih človekovega življenja pa so nekateri ključni interesi in potrebe ostali enaki. Potrebe po prevladi, moči in kapitalu so ostale enake, le metode za dosego teh ciljev so se s časom spremenile in so laičnemu očesu bolj prikrite.
Keywords: politična gibanja, notranji nemiri, revolucije, Bližnji Vzhod, arabska pomlad, primerjalna kriminologija, medkulturne študije, magistrska dela
Published: 15.10.2020; Views: 110; Downloads: 16
.pdf Full text (534,25 KB)

3.
Trendi digitalizacije v podjetju-industrija 4.0
Sara Vaupotič, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Sam začetek industrijske revolucije sega v začetke druge polovice 18.stoletja z začetkom parne lokomotive ter strojev za predenje. Skozi zgodovino so ljudje vedno iskali izboljšave ter delali s tem, kar so imeli na voljo. Od samih začetkov parnih strojev, odkritja električne energije, prvih telegramov in telefonov, avtomobilov, letal, vse do razvoja digitalne tehnologije, poslovne programske opreme, razvoja prvih računalnikov ter superračunalnikov, razvoja komunikacijske tehnologije, prvih prenosnikov ter industrijske robotike, pa se trenutno razvija četrta industrijska revolucija, znana kot industrija 4.0. Razvija se v smeri digitalizacije in avtomatizacije, pametnih tovarn in naprav, povezanih med seboj (angl. Internet of Things), sistemov za shranjevanje velikih količin informacij ter podatkov (angl. Big Data) in proizvodnih zmogljivosti, ki lahko podatke shranjujejo samostojno kadarkoli in brez človeške prisotnosti. Tako proizvodnja, kot poslovanje potekata v veliki meri digitalno. Digitalizacija, ki je že zamenjala nekoč tradicionalno kulturo v podjetju, vso papirno hrambo so že nadomestile različne računalniške rešitve ter sistemi za lažje, bolj pregledno, brez papirno ter hitrejšo poslovanje (DMS). Za hitrejši dostop do podatkov, lažje in bolj pregledno poslovanje ter zbranost podatkov na enem mestu pa skrbijo sistemi za načrtovanje in pregledno planiranje virov podjetja (ERP), ki se lahko povezujejo tudi s sistemi za upravljanje proizvodnje (MES). Prav zaradi potrebe po izboljšavah, večji učinkovitosti, lažjim pregledom nad stroški in logistiko pa je nastala četrta industrijska revolucija. Kot dober primer podjetja, ki smernice četrte industrijske revolucije že v večji meri upošteva, pa bomo predstavili tehnološko podjetje (Xiaomi), ki trenutno zaseda četrto mesto na trgu pametnih telefonov.
Keywords: industrijske revolucije, industrija 4.0, IoT, Big Data, ERP, MES, DMS, elektronsko poslovanje, Xiaomi.
Published: 23.11.2020; Views: 88; Downloads: 31
.pdf Full text (767,12 KB)

Search done in 0.07 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica