Search the digital library catalog

Abstract: Uvod: Revmatoidni artritis je avtoimunska bolezen, ki povečuje tveganje za kardiovaskularne bolezni zaradi kroničnega vnetnega procesa. Ateroskleroza je pogost zaplet revmatoidnega artritisa, ki prispeva h kardiovaskularnim boleznim. V zaključnem delu smo želeli predstaviti zdravstvenovzgojno delo pri preprečevanju dejavnikov tveganja za aterosklerozo pri bolnikih z revmatoidnim artritisom. Metode: V zaključnem delu smo uporabili sistematični pregled literature za identifikacijo člankov, ki obravnavajo izobraževalne programe za bolnike z revmatoidnim artritisom o preprečevanju ateroskleroze. Uporabljena je bila PIO metoda za iskanje literature v podatkovnih bazah CINAHL Ultimate, PubMed in Cochrane Library. Prikaz poteka procesa iskanja literature je prikazan s PRISMA diagramom. Zbrani podatki so analizirani z vsebinsko analizo. Rezultati: V končno analizo je vključenih 7 člankov, ki so pokazali različne izobraževalne pristope za izboljšanje znanja bolnikov o dejavnikih tveganja za aterosklerozo. Programi so vključevali telesno aktivnost, prehranske spremembe in razumevanje vpliva zdravil na tveganje za kardiovaskularne bolezni. Razprava in zaključek: Raziskave so kažejo, da izobraževalni programi lahko znatno povečajo znanje bolnikov o tveganjih za aterosklerozo in spodbudijo spremembe v življenjskem slogu. Prilagojeni izobraževalni pristopi, ki vključujejo strokovnjake in raznolike metode učenja, so ključni za uspeh programov. Nadaljnje raziskave bi morale raziskati dolgoročne učinke teh programov na klinične izide bolnikov z revmatoidnim artritisom. 
Keywords: revmatoidni artritis, ateroskleroza, dejavniki tveganja, zdravstvenovzgojno delo
Published in DKUM: 09.12.2024; Views: 0; Downloads: 44
Full text (1,60 MB)

Abstract: Bolniki z revmatoidnim artritisom (RA) imajo krajšo pričakovano življenjsko dobo, glavni vzrok smrti predstavljajo srčno-žilna obolenja. Povečanega tveganja ni mogoče pojasniti zgolj s klasičnimi dejavniki tveganja (debelost, povišan krvni tlak, hiperlipidemija, kajenje). Vedno več je dokazov, da bi lahko kronično vnetje povečevalo tveganje za srčno žilna obolenja. V naši prospektivni raziskavi smo 15 let opazovali 70 bolnic z RA in 40 zdravih kontrol, brez klasičnih dejavnikov tveganja, ob vključitvi so bile vse premenopavzalne. Spremljali smo klasične dejavnike tveganja, vnetne pokazatelje (sedimentacijo, C reaktivni protein), citokine (interlevkin-6 (IL-6), tumorje nekrotizirajoči faktor alfa (TNF alfa)) in adhezijske molekule (ICAM in VCAM). Prisotnost aterosklerotičnega procesa smo ocenjevali z ultrazvočno preiskavo karotidnih arterij. Preiskovanke z RA so imele enako debelino intimo medije kot zdrave kontrole, potrdili pa smo statistično višje število plakov pri bolnicah z RA, kot pri zdravih kontrolah. Med skupinama ni bilo razlik v primerjavi klasičnih dejavnikov tveganja, potrdili smo statistično pomembne razlike v neklasičnih dejavnikov tveganja. Rezultati podpirajo teorijo vnetja kot dejavnika tveganja za pospešeno aterosklerozo pri bolnicah z RA.
Keywords: revmatoidni artritis, ateroskleroza, metaloproteainaze
Published in DKUM: 24.10.2023; Views: 541; Downloads: 49
Full text (1,05 MB)

Abstract: Revmatoidni artritis (v nadaljevanju RA) je napredujoče kronično vnetno revmatično obolenje, ki lahko prizadene številna tkiva in organe, predvsem pa prizadene sklepe, v začetku predvsem manjše prstne sklepe rok ter nog. RA je kompleksna bolezen, torej na njen nastanek in progresijo vplivata tako okolje kot tudi genetska predispozicija, ki predstavlja 50 do 60% dovzetnosti za nastanek obolenja. Natančen sprožilec bolezni do sedaj še ni znan. Različne študije so skozi leta ugotovile povezavo med RA ter več kot 100 lokusi na genomu. K temu so pripomogle predvsem asociacijske študije celotnega genoma (GWA študije). Le- te temeljijo na primerjavi frekvence polimorfizmov celotnega genoma med bolniki ter zdravimi posamezniki. Študije so z RA med drugimi povezale tudi tri polimorfizme posameznega nukleotida (SNP), rs2228145 v genu IL6R, rs706778 v genu IL2RA ter rs11574914 v genu CCL12 . V diplomski nalogi smo ugotavljali povezavo teh treh SNP-jev z RA pri slovenski populaciji. Za tri izbrane polimorfizme SNP smo opravili genotipizacijo pri 208 zdravih posameznikih ter pri 276 bolnikih diagnosticiranih z RA. Pri tem smo uporabili metodo analize talilne krivulje visoke ločljivosti (HRM) ter metodo verižne reakcije s polimerazo (PCR), ki ji je sledila metoda polimorfizmov dolžin restrikcijskih fragmentov (PCR-RFLP). Ugotovili smo statistično značilno povezavo med SNP-jema rs2228145 (IL6R) in rs11574914 (CCL21) in nastankom RA v slovenski popuaciji. Pri bolnikih je bila frekvenca alela C SNP-ja rs2228145 na genu IL6R višja v primerjavi z zdravimi posamezniki (p = 0,002). Nadalje je bila frekvenca alela T ter frekvenca genotipa TT SNP-ja rs11574914 na genu CCL21 znatno povišana pri bolnikih z RA glede na kontrolno skupino (p= 1,0*10-4 ). Rezultati diplomskega dela nakazujejo na pomembno vlogo polimorfizmov v genih, ki kodirajo vnetne citokine, na nastanek RA v slovenski populaciji.
Keywords: revmatoidni artritis, SNP, vnetni citokini, asociacijska analiza
Published in DKUM: 26.04.2018; Views: 1743; Downloads: 148
Full text (1,80 MB)

Abstract: Izhodišča: Posamezna biološka zdravila, kljub specifičnemu delovanju na določene tarče, pokrivajo zelo širok spekter možnosti uporabe pri zdravljenju različnih bolezni, a se klinična uporaba omejuje na ozke, točno določene indikacije. Najbolj pogosto se uporabljajo po standardnem zdravljenju, ki ni bilo uspešno. Metode: Z raziskavo je bila analizirana uporaba bioloških zdravil v klinični praksi predvsem po indikacijskih področjih na Oddelku za revmatologijo, Oddelku za hematologijo, Oddelku za gastroenterologijo in endoskopijo Klinike za interno medicino, Oddelku za kožne in spolne bolezni ter na Oddelku za ginekološko onkologijo in onkologijo dojk Klinike za ginekologijo in perinatologijo Univerzitetnega kliničnega centra Maribor. Rezultati: V proučevanem obdobju so se biološka zdravila uporabljala pri zdravljenju 195 bolnikov, in sicer vsa trenutno registrirana biološka zdravila, razen abatacepta, anakinre in bevacizumaba. Največ (86) bolnikov se je zdravilo z infliximabom, etanerceptom in adalimumabom na Oddelku za revmatologijo, najpogosteje zaradi revmatoidnega artritisa in ankilozirajočega spondilitisa. 69 bolnic se je s trastuzumabom zdravilo zaradi raka dojke. Na Oddelku za hematologijo so z rituximabom, ibritumomab tiukseatanom, alemtuzumabom in bortezomibom skupaj zdravili 14 bolnikov z ne-Hodgkinovimi limfomi, B-celično kronično limfocitno levkemijo ter plazmocitomom. Z infliximabom je bilo zdravljenih 13 bolnikov s Crohnovo boleznijo ali ulceroznim kolitisom. Zaradi psoriaze s plaki se je z efalizumabom zdravilo 11 in z infliximabom 2 bolnika. Zaključki: S pogostejšo uporabo bioloških zdravil pri bolnikih z različnimi pridruženimi boleznimi lahko pričakujemo razširitev indikacij za zdravljenje. Na osnovi novejših raziskav lahko v klinični praksi pričakujemo uporabo bioloških zdravil v zgodnejšem obdobju bolezni in razvoj novih bioloških zdravil, ki bodo delovala na nove tarče v patogenezi bolezni.
Keywords: biološka zdravila, zdravljenje, revmatoidni artritis, psoriaza, kronična črevesna vnetna bolezen, ne-Hodgkinov limfom, plazmocitom, rak dojke
Published in DKUM: 28.03.2017; Views: 2118; Downloads: 169
Full text (124,03 KB)
This document has many files! More...

Abstract: Revmatoidni artritis je kronična avtoimunska bolezen s kompleksno genetsko etiolologijo. Prizadene vse sklepne dele telesa. Študije so pokazale da poleg okoljskih dejavnikov k razvoju bolezni pomemben delež prispevajo tudi genetski dejavniki. Ocenjen prispevek dednega dejavnika je 60 %. V patogenezo bolezni je vpleteno veliko število polimorfizmov posameznega nukleotida (SNP). Namen magistrskega dela je ugotoviti ali so SNP-ji, ki so bili najbolj statistično značilni v GWA študijah statistično značilni tudi za slovenske bolnike z RA. V raziskavi smo izbrali rs1571878 (CCR6), rs7574865 (STAT4), rs909685 (SYNGR1), rs2476601 (PTPN22) in rs3087243 (CTLA4). Izvedli smo genotipizacijo s PCR-RFLP metodo in HRM metodo na 276 vzorcih bolnikov in 276 vzorcih zdravih kontrol. Rezultate smo analizirali s statistično analizo. Statistična analiza je pokazala povezavo med RA in SNP-jema rs2476601 (PTPN22) (p=0,000013) in rs3087243 (CTLA4) (p=0,002). Alel A za SNP rs2476601 zvišuje tveganje za nastanek RA. Za SNP rs3087243 ima alel G zaščitno vlogo proti nastanku RA.
Keywords: revmatoidni artritis, asociacijske študije na celotnem genomu, verižna reakcija s polimerazo, polimorfizem dolžin celotnega genoma, genotipizacija
Published in DKUM: 06.09.2016; Views: 1793; Downloads: 162
Full text (2,29 MB)