| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 2 / 2
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
GOSPODARSKI KRIMINAL IN MOLK REVIZORJEV
Kaja Černjavič, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Zakonsko prepovedana dejanja, povzročena na področju gospodarstva z namenom osebnega prilaščanja in okoriščanja, pojmujemo kot gospodarski kriminal. V diplomski nalogi izpostavljamo vlogo revizorja v povezavi z gospodarskim kriminalom v primerih, ko zanj ve, ampak o njem ne govori. Govorimo o molku revizorjev, o prekrških zaposlenih, katere bi bilo potrebno javiti poslovodstvu, lastnikom in drugim izven podjetja, saj je revizor odgovoren za mnenje, ki ga izrazi v računovodskih izkazih. Gospodarski kriminal je kaznivo dejanje, sankcionirano po kazenskem pravu države. V nalogi smo obravnavali molk revizorjev in sankcije, ki jih predvidevajo strokovne in pravne podlage. Izpostavljamo problematiko podanega pozitivnega mnenja na računovodske izkaze podjetja v letnem ali medletnem poročilu ter nenadno napoved insolventnosti podjetja. Pomembno je, da revizor razpolaga z zadostno količino informacij in ima dovolj časa za pogovor z zaposlenimi na podlagi katerega lahko oceni kakovost njihovega dela ter opazi tudi manjše ali večje napake. Menimo, da obstaja v primeru, če revizor ne razpolaga z zadostno količino informacij in časom v katerem bi lahko te informacije preveril večja možnost, da pomembno napačne navedbe, ki nakazujejo na goljufijo, ne bodo odkrite. V primeru, da so odkrite, ampak se o njih ne poroča, le-to pa lahko ustrezno dokažemo, so revizorji lahko tudi kaznovani z odvzemom prostosti. Zakon o revidiranju kazenskih sankcij za napačno izraženo mnenje revizorja javnosti ne predvideva, predvideva le globe katerih velikost je odvisna od velikosti prestopka. Agencija za javni nadzor nad revidiranjem ima možnost odvzema dovoljenja za opravljanje dela, če ugotovi, da pooblaščeni revizor krši pravila revidiranja in je zaradi te kršitve poročilo o revidiranju, ki ga je podpisal, pomanjkljivo oziroma zavajajoče. Kazenski zakonik (KZ-1) na podlagi 235. člena kaznuje vsakogar, ki lažno poslovni listino, knjigo ali spis uporabi kot resnično ali kdor uniči, skrije, precej poškoduje ali kako drugače napravi neuporabne poslovne knjige. Izdaja poslovne skrivnosti je lahko po KZ-1 kaznovana, vendar slednje ne velja v primeru, če je revizor zaznal kaznivo dejanje (38. člen ZRev-2). Poznavanje in upoštevanje strokovnih in pravnih podlag v revidiranju je zelo pomembno, saj je od ustreznega strokovnega znanja odvisno tudi kvalitetno in pravilno opravljanje posla revizije. Vsi udeleženci posla, tako revizor kot zaposleni v revidiranem podjetju, se morajo zavedati svojih dolžnosti in pravic ter sankcij, ki nastopijo ob njihovem neupoštevanju. Pomembno je slediti kodeksom poslovne etike, ki narekujejo poslovno obnašanje; le na tak način je možno ohranjati dober poslovni odnos, za katerega menimo, da je podlaga za dobro in kvalitetno opravljeno revizijo podjetja.
Keywords: revizor, molk revizorjev, gospodarski kriminal, prevare, strokovne in pravne podlage, revizorjevo mnenje brez pridržka, revizorjevo mnenje na računovodske izkaze
Published: 14.12.2010; Views: 1645; Downloads: 244
.pdf Full text (1,07 MB)

2.
PRILAGODITVE REVIZIJSKEGA POROČANJA V ČASU GLOBALNE FINANČNE KRIZE
Anja Hojs, 2012, undergraduate thesis

Abstract: Globalna finančna kriza in njeno nejasno ekonomsko okolje soočata revizorsko stroko s tveganimi in negotovimi izzivi. Globalna finančna kriza je oslabila ekonomsko rast in s tem vplivala na zvišanje negotovosti poslovnih tveganj, kar se odraža v razkritju nepravilnih poslovanj podjetij. Vse te negotovosti naj bi se poznale pri revizijskih mnenjih. Od revizorjev se pričakuje, da bodo upravičili zaupanje vlagateljev, saj ta znanost zagotavlja zunanjo in objektivno mnenje. Revizijsko mnenje je tako zagotovilo vsem, ki imajo interes finančnega vlaganja v podjetja. Revizorji tako v času globalne finančne krize igrajo veliko vlogo, ki jim v času pred krizo morda ni bila pripisana. Morda sta ravno zaradi tega bila zakonodaja revidiranja in kodeks poklicne etike (v katerem so napisana pravila in načela revizorjevega dela) preveč ohlapna in premalo natančna, da ne bi prihajalo do dilem, nejasnosti in prilagajanja po zakonskih luknjah. Prav v času globalne finančne krize je prišlo veliko takšnih primerov neetične prakse (podkupovanje, prilagajanje podatkov, prikrivanje podatkov, dvojna vloga revizijskih hiš …) revizorjev na dan. Zato je še kako pomembno, da je revizor stabilna oseba, ki ne podlega neetičnim skušnjavam, ki zna oceniti ljudi in lahko zato svoje delo opravlja resnično in pošteno. Te ugotovitve bi lahko prakticirali tudi v Sloveniji. Prilagajanje kriznim časom in usposabljanje revizorjev za krizno revidiranje bi lahko opozorilo vlagatelje in lastnike na pasti, ki bi se jim bilo moč izogniti. Zato menimo, da je nujno visoko usposobiti strokovno znanje revizorjev, tudi njihovo objektivnost, saj na podlagi te analize lahko sklepamo, da so med finančno krizo tako direktorji družb kot revizorji ugotovili, da je težko oceniti obstoj podjetij v prisotnosti negotovosti glede sposobnosti nadaljnjega refinanciranja. S poštenim in realnim ocenjevanjem družb in z dvigom verodostojnosti revizorjevih poročil bi se našlo več vlagateljev in investitorjev, ki bi pospeševali slovensko gospodarstvo, s tem pa bi se izboljšalo tudi socialno stanje ljudi in iz začaranega kroga globalne finančne krize bi stopili v svet stabilnejše ekonomske ureditve.
Keywords: globalna finančna kriza, revizorjevo mnenje, revizorjevo poročilo, primerjava med Avstralijo in Slovenijo
Published: 05.07.2012; Views: 1082; Downloads: 108
.pdf Full text (1,79 MB)

Search done in 0.06 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica