| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


41 - 50 / 67
First pagePrevious page1234567Next pageLast page
41.
UPRAVLJANJE INFORMACIJSKEGA SISTEMA V IZBRANI SREDNJI ŠOLI
Sebastjan Krajnc, 2012, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo Upravljanje informacijskega sistema v izbrani srednji šoli bomo začeli z opredelitvijo nekaterih osnovnih pojmov, ki so potrebni za nadaljnje razumevanje našega raziskovanja. Tako bomo najprej na kratko predstavili varnost v informatiki in varnost podatkov. Nadalje bomo spregovorili o grožnjah in nevarnostih pri zaščiti informacijskega sistema. V sklopu tega bomo prikazali naslednje dejavnike tveganja: fizična zaščita, naravne katastrofe, človeški faktor, zlonamerna koda. Sledila bo predstavitev revizije informacijskih sistemov. Opredelili pa bomo tudi naloge in orodja revizorja. Teoretični del bomo zaključili, empiričnega pa začeli s predstavitvijo COBIT-a 4.1, saj ta daje celovit okvir splošno uporabnih in jasnih postopkov za uspešno upravljanje informacijske tehnologije v organizaciji. V praktičnem delu bomo na podlagi standardov, ki jih vsebuje COBIT 4.1, ocenjevali informacijsko organiziranost izbrane srednje šole. Smernice bodo razdeljene v naslednje štiri domene: načrtovanje in organiziranje, nabava in vpeljevanje, izvajanje in podpiranje, spremljanje in vrednotenje. Svoje ugotovitve oziroma rezultate bomo prikazali v zaključnem delu diplomskega dela.
Keywords: javna ustanova (srednja šola), informacijska tehnologija, COBIT 4.1, smernice, kontrolni cilji, revizor, nevarnosti.
Published: 04.09.2012; Views: 1552; Downloads: 140
.pdf Full text (2,10 MB)

42.
UPORABA KODEKSA POKLICNE ETIKE NOTRANJEGA REVIZORJA
Klemen Poznič, 2012, undergraduate thesis

Abstract: Kodeks poklicne etike notranjim revizorjem služi kot pomoč za uresničevanje kakovostne izvedbe notranje revizije, katera je pomembna za poslovodstvo in druge uporabnike tovrstnih storitev. Od notranjih revizorjev se zato pričakuje dosledna uporaba Kodeksa. Namen diplomskega seminarja je bil, s pomočjo dobljenih odgovorov notranjih revizorjev, zaznati splošno stanje glede uporabe Kodeksa poklicne etike notranjih revizorjev. Ugotovitve kažejo, da je uporaba Kodeksa na zelo visoki ravni. Za to se »krivi« dobro sistemsko vgrajenost poklicne etike v notranje revidiranje, visoke etične vrednote notranjih revizorjev, dobre kontrole delovanja notranjih revizorjev, izmenjevanje izkušenj, opozarjanja na izobraževanjih itd. V okviru analize so tudi proučevani vplivi določenih dejavnikov na uporabo. Raziskave kažejo na zelo velik vpliv vrednot na uporabo Kodeksa. Na uporabo vplivata tudi starost notranjega revizorja in nenehni pritiski s strani nadrejenih. Zaznani trend uporabe Kodeksa je v primerjavi s preteklimi leti pozitiven, zato lahko notranjerevizijska stroka glede tega optimistično zre v prihodnost.
Keywords: uporaba Kodeksa poklicne etike notranjega revizorja, notranje revidiranje, notranji revizor, hierarhija pravil notranjega revidiranja, poklicna etika.
Published: 11.12.2012; Views: 996; Downloads: 74
.pdf Full text (948,91 KB)

43.
PREIZKUS VELJAVNOSTI MODELOV ZA IDENTIFIKACIJO POROČILA REVIZORJA
Daniel Zdolšek, 2012, master's thesis

Abstract: Izsledek revidiranja računovodskih izkazov je zagotovílo revizorja, povezano z opravljenimi postopki revidiranja računovodskih izkazov revidirane družbe, ki je podano v obliki (pisnega) poročila revizorja o računovodskih izkazih, katero lahko bodisi je prilagojeno (torej takšno poročilo, da to ne vključuje mnenja brez pridržkov o računovodskih izkazih) bodisi ni prilagojeno (torej takšno poročilo, da to vključuje mnenje brez pridržkov o računovodskih izkazih). Sámo revidiranje je zbir več raznovrstnih postopkov, povezanih z revidiranjem, vključno s postopki proučevanja (analitičnimi postopki). Razlogi za možno uporabo modela, kateri omogoča prepoznavanje vrste poročila revizorja (kot pripomočka pri revidiranju računovodskih izkazov, povezanega s postopki proučevanja), so različni. Omogoča možnost seznanitve z (možno) revidirano družbo pri predhodnem ocenjevanju, zaznavanja možnih težavnih področij, povezanih z računovodskimi izkazi, oblikovanje pričakovanj, povezanih z računovodskimi izkazi, in tako naprej. Takšen pripomoček je tako mogoče uporabiti pri načrtovanju izvedbe revidiranja računovodskih izkazov, pri izvedbi takšnega revidiranja in ne nazadnje tudi pri nadziranju izvedenega revidiranja računovodskih izkazov. Takšen pripomoček je lahko pripomoček bodisi izvajalca revidiranja bodisi pripomoček nadzornika izvajalca revidiranja bodisi pripomoček katerekoli druge (zadostno usposobljene) osebe, katera kaže zanimanje, povezano z računovodskimi izkazi. Če obstaja pripomoček, kot je razvit model iz katerekoli izmed preteklih raziskav, kateri omogoča prepoznavanje vrste poročila revizorja, katero lahko bodisi je prilagojeno bodisi ni prilagojeno, je pomembno, ali je takšen razvit model veljaven. Izsledki raziskave kažejo, da ni mogoče ugotoviti, ali je katerega izmed preteklih razvitih modelov iz (razpoložljivih) preteklih raziskav mogoče razvrstiti med veljavne modele, kajti glede na razpoložljive podatke, povezane s poročili revizorjev in z računovodskimi izkazi slovenskih (po velikosti) velikih družb, ni mogoče proučiti dejanske (realne) uspešnosti nobenega izmed preteklih razvitih modelov in tako tudi ni mogoče ugotoviti, kakšna je zmožnost posplošitve kateregakoli izmed preteklih razvitih modelov. Razlog, da ni mogoča takšna proučitev nobenega izmed preteklih razvitih modelov, je, da je bil v razvit pretekli model v vsaki izmed (razpoložljivih) preteklih raziskav vključen vsaj en kazalec ali/in kazalnik, za katerega podatki niso razpoložljivi v raziskavi razpoložljivih podatkih. Razpoložljivi podatki, povezani s poročili revizorjev in z računovodskimi izkazi slovenskih (po velikosti) velikih družb, pa kažejo, da je prilagoditev poročila revizorja o računovodskih izkazih pojav, katerega pojavnost je majhna. Vendarle pa, enako kot v več preteklih raziskavah, velja, da so kazalci in kazalniki skupine družb, katere imajo poročilo revizorja prilagojeno, manj ugodni kot kazalci in kazalniki skupine družbe, katerih poročilo revizorja ni prilagojeno (na primer: manjši je obseg sredstev, manjši je obseg prihodkov, večja je zadolženost, slabša je likvidnost, slabša je poslovna uspešnost in tako naprej). In nadalje, izsledki raziskave tudi kažejo, da je mogoče z zbirom različnih izbranih kazalcev in/ali kazalnikov prepoznati poročilo revizorja, katero lahko bodisi je prilagojeno bodisi ni prilagojeno in katero prejmejo slovenske (po velikosti) velike družbe. Več razvitih modelov logistične regresije kaže ugodno uspešnost razvitega modela glede na različna merila, katera kažejo uspešnost posameznega razvitega modela. Vsakega izmed teh modelov pa je mogoče tudi umeriti tako, da se bodisi doseže najmanjši možen obseg nepravilnih razvrstitev pri posameznem izmed razvitih modelov bodisi doseže najnižje možne celotne povprečne stroške nepravilne razvrstitve pri posameznem izmed razvitih modelov. Umerjanje kateregakoli izmed razvitih modelov je odvisno od subjektivnih (osebnih) nagnjenj uporabnika posameznega izmed
Keywords: revidiranje, revizija, revizor, letno poročilo, računovodski izkazi, poročilo revizorja, mnenje revizorja, resnicoljubna predstavitev, slovenski računovodski standardi (SRS), mednarodni standardi računovodskega poročanja (MSRP), pravila revidiranja, Mednarodni standardi revidiranja (MSR), postopki proučevanja (analitični postopki), model za prepoznavanje poročila revizorja, veljavnost razvitega modela, uspešnost razvitega modela, analiza občutljivosti, umeritev modela (nastavitev, kalibracija)
Published: 22.02.2013; Views: 1285; Downloads: 86
URL Link to full text

44.
ELEKTRONSKO PODPRTO DAVČNO INŠPICIRANJE OB UPORABI PROGRAMSKE PODPORE ACL IN IDEA
Mateja Kuri, 2013, master's thesis

Abstract: V času gospodarske in finančne krize, ki pesti svet, so vse države usmerjene v zmanjševanje javnofinančnih odhodkov in skrb za redno plačevanje davkov ter s tem v stabiliziranje javnofinančnih prihodkov in zmanjšanje davčne vrzeli. Elektronsko podprto davčno revidiranje (v Sloveniji znano kot elektronsko davčno inšpiciranje) je postalo ključnega pomena, saj davčnim revizorjem pomaga pri odkrivanju računovodskih nepravilnosti na področju odmere in plačevanja davkov. Za izvedbo elektronsko podprtega davčnega revidiranja je na razpolago večje število revizijskih programskih orodij za obdelavo in analizo podatkov. V magistrskem delu smo najprej primerjali in analizirali funkcije izbranih programskih orodij ACL in IDEA za davčne potrebe ter predstavili ključne razlike med njima. Medsebojna primerjava funkcij obeh programskih orodij je pokazala, da sta si programski orodji zelo podobni. Razlike opazijo samo izkušenejši uporabniki, ki se zelo težko opredelijo, katero programsko orodje je boljše. Obe orodji omogočata avtomatično poudarjanje podatkovnih razlik s pomočjo funkcije Analiza podatkov, ki je ključna funkcija za opravljanje dela davčnih revizorjev. S tem smo potrdili, da se funkcije programskih orodij ACL in IDEA za potrebe davčnega revidiranja bistveno ne razlikujejo. Namen magistrskega dela je bil proučiti uporabnost programskih orodij ACL in IDEA za davčne potrebe (kot podpore elektronskemu davčnemu revidiranju) v izbranih državah sveta. Trend uporabe programskih orodij ACL in IDEA za davčne potrebe v obdobju 2004–2011 kaže, da je programsko orodje ACL v svetu v tem obdobju najbolj razširjeno programsko orodje te vrste, saj ga uporabljajo tako službe interne revizije in revizijske hiše kot tudi davčni revizorji. Z empirično raziskavo smo proučili uporabnost programskih orodij ACL in IDEA za podporo elektronskemu davčnemu revidiranju v sedemdesetih izbranih državah sveta Amerike, Evrope, Azije in Afrike. Ugotovili smo, da kljub visokemu deležu elektronsko podprte davčne revizije nekateri davčni organi izbranih držav sveta le-te še vedno ne izvajajo. Druga izmed ugotovitev je, da je ACL v letu 2012 najpogosteje uporabljeno programsko orodje na področju davčnega revidiranja. Davčni revizorji menijo, da sta programski orodji ACL in IDEA uporabni za izvedbo elektronsko podprtega davčnega revidiranja, vendar so bolj zadovoljni s programskim orodjem ACL kot pa s programskim orodjem IDEA. Z višjo povprečno oceno ocenjujejo tudi njegovo uporabnost/koristnost.
Keywords: elektronsko davčno revidiranje, davčni revizor, programska oprema za elektronsko podprto davčno revidiranje, ACL, IDEA, uporabnost/koristnost programske opreme za izvedbo elektronskega davčnega revidiranja
Published: 13.03.2013; Views: 1191; Downloads: 151
.pdf Full text (1,66 MB)

45.
REVIZORJEVA OCENA TVEGANJA POMEMBNO NAPAČNE NAVEDBE ZARADI PREVARE V RAČUNOVODSKIH IZKAZIH NA PODLAGI TRIANGULACIJE REVIZIJSKIH DOKAZOV
Tomaž Ličen, 2013, master's thesis

Abstract: Pojem prevare je težko opredeljiv, saj je odvisen od tega, iz katerega zornega kota prevaro opazujemo. Po standardih jih delimo na poslovodske in zaposlenske. Motive za nastanek prevare smo predstavili s trikotnikom prevar, ki razlaga, da posamezniki zagrešijo prevaro, ko so prisotni trije dejavniki: pritisk, priložnost in racionalizacija. Glavno odgovornost za preprečevanje in odkrivanje prevar nosi poslovodstvo, ki mora skrbeti za usmeritve in postopke, ki pomagajo dosegati kolikor mogoče pravilno in uspešno poslovanje. Zunanji revizor opravlja revidiranje računovodskih izkazov in storitve sorodnih dejavnosti. Revizor ni in ne more biti odgovoren za preprečevanje in odkrivanje prevar, zato obstaja možnost, da prevare ne bodo odkrite. Zaradi tega mora pridobiti sprejemljivo zagotovilo, da je celota računovodskih izkazov brez pomembno napačnih navedb zaradi prevare. Da revizor zmanjša tveganje na sprejemljivo nizko raven, takšne revizijske dokaze pridobiva iz revizijskih postopkov. Številni gospodarski škandali so vplivali na revizijsko stroko. Razvit je bil nov koncept pridobivanja in vrednotenja revizijskih dokazov, t. i. triangulacija revizijskih dokazov, s katerim se izboljša kvaliteta same revizije. Revizijski dokazi se pri tej tehniki pridobivajo iz treh temeljnih virov: Entity Business States (EBS), Management Information Intermediaries (MII) in Management Business Representations (MBR). Z raziskavo smo ugotovili, da slovenski revizorji razumejo informacije, ki jih da posamezen revizijski dokaz, vendar zatajijo v primeru, ko je uporaba takšnih informacij najbolj bistvena.
Keywords: gospodarska prevara, trikotnik prevar, poslovodstvo, zunanji revizor, zunanje revidiranje, pomembno napačne navedbe zaradi prevare, revizijski dokazi, gospodarski škandali, triangulacija revizijskih dokazov, raziskava
Published: 02.09.2013; Views: 1468; Downloads: 270
.pdf Full text (1,11 MB)

46.
RAZNOLIKOSTI, SKLADNOSTI IN SINERGIJA NOTRANJEREVIZIJSKE DEJAVNOSTI IN DEJAVNOSTI FORENZIČNEGA RAČUNOVODSTVA
Barbara Javornik, 2014, master's thesis

Abstract: Namen magistrske naloge je preučiti skladnosti, raznolikosti ter sinergijo notranjerevizijske dejavnosti in dejavnosti forenzičnega računovodstva. Notranjerevizijska dejavnost je v Sloveniji že v zreli fazi, medtem ko je dejavnost forenzičnega računovodstva nova dejavnost, torej je v fazi razvoja. Tema, primerjava skladnosti, raznolikosti in sinergija notranjerevizijske dejavnosti ter dejavnosti forenzičnega računovodstva, ki je predmet te naloge, je v dosegljivi literaturi manj obravnavana. V prvem delu naloge preučujemo teoretične izsledke o izbranih dejavnostih ter prispevamo teoretični pogled na gospodarski kriminal. V drugem delu magistrske naloge obravnavamo analizo anketnega vprašalnika, ki je bil namenjen nosilcem notranjerevizijske dejavnosti in dejavnosti forenzičnega računovodstva. V teoretičnem delu smo opredelili notranjerevizijsko dejavnost, dejavnost forenzičnega računovodstva ter bistvene značilnosti gospodarskega kriminala. Poslužili smo se domače in tuje literature, tuje predvsem pri dejavnosti forenzičnega računovodstva, ki v Sloveniji še ni razvita tako, kot drugje. Opredelili smo naloge dejavnosti, odgovornosti, značilnosti, nosilce dejavnosti ter uporabnike njihovih storitev. Nadalje smo pomembne podatke obeh dejavnosti primerjali ter podali analizo in sintezo o skladnosti, raznolikosti in sinergiji med dejavnostjo forenzičnega računovodstva in notranjerevizijsko dejavnostjo. V drugem delu magistrske naloge smo preverili mnenje anketiranih notranjih revizorjev ter forenzičnih računovodij. Sestavili smo kratek anketni vprašalnik ter ga razposlali notranjih revizorjem, njihove elektronske naslove smo pridobili iz spletnih strani Slovenskega inštituta za revizijo. Anketiranci iz področja dejavnosti forenzičnega računovodstva so predvsem zaposlenci na Ministrstvu za notranje zadeve, kjer v okviru Policije deluje oddelek Sektor za gospodarsko kriminaliteto, ki se ukvarja s preiskovanjem težjih oblik gospodarskega kriminala, s korupcijo, s poslovnim in javnim sektorjem ter s finančno kriminaliteto in pranjem denarja. Podatki pridobljeni s pomočjo ankete so nam služili za preverjanje štirih hipotez, ki smo si jih zastavili na začetku magistrske naloge. Postavljene hipoteze smo preverjali s pomočjo podatkov o frekvenčni porazdelitvi odgovorov ter s pomočjo t-testa. Analizi sta bili opravljeni v programu Excel, ki z dodatkom Data Analysis omogoča analiziranje statističnih podatkov ter v SPSS-u. V magistrski nalogi smo si zadali štiri hipoteze. H1: Dejavnost forenzičnega računovodstva in notranjerevizijska dejavnost sta dve različni dejavnosti. Hipotezo H1 smo preverili s frekvenčno porazdelitvijo in t-testom ključnih delovnih ciljev ter s t-testom pogostosti opravljanja preiskav in koristi delovanja dejavnosti. Hipotezo H1 nismo potrdili, saj se v praksi še ne kažejo jasne opredelitve ključnih ciljev in koristi ene in druge dejavnosti. H2: Vzpostavljen in delujoč sistem notranjih kontrol za preprečevanje in odkrivanje prevar je ključni element identifikacije gospodarskega kaznivega dejanja. Hipotezo H2 smo testirali s frekvenčno porazdelitvijo ter jo tudi potrdili. H3: Notranjerevizijska dejavnost in dejavnost forenzičnega računovodstva imata ob medsebojnem sodelovanju pomembne pozitivne sinergijske učinke na uspešnost poslovanja podjetij. Hipotezo H3 smo testirali s t-testom ter jo tudi sprejeli, saj je aritmetična sredina vseh odgovorov anketiranih oseb jasno pokazala pozitivne sinergijske učinke delovanja na uspešnost poslovanja podjetja. H4: Notranjerevizijska dejavnost in dejavnost forenzičnega računovodstva imata ob medsebojnem sodelovanju pomembne pozitivne sinergijske učinke na učinkovito obravnavo gospodarskih kaznivih dejanj. Hipotezo H4 smo testirali s t-testom, dobljene rezultate pa so potrdili tudi izračuni aritmetičnih sredin odgovorov anketiranih oseb. Izbrana tema je sicer odziv na aktualno dogajanje, saj dejavnost forenzičnega računovodstva v Sloveniji dobiva vedno večji pomen. Znanje forenzi
Keywords: Forenzično računovodstvo, notranja revizija, prevara, korupcija, gospodarski kriminal, notranji revizor, forenzični računovodja, obvladovanje tveganj, ocena tveganj, sistem notranjih kontrol, tveganje, notranji nadzor, notranje kontrole, preprečevanje prevar, odkrivanje prevar, kaznivo dejanje, etičnost, morala, dejavnost, dejavnost forenzičnega računovodstva, notranjerevizijska dejavnost.
Published: 10.03.2014; Views: 1701; Downloads: 357
.pdf Full text (1,67 MB)

47.
VLOGA ZUNANJEGA REVIZORJA PRI ODKRIVANJU PREVAR V RAČUNOVODSTVU IN METODOLOGIJA ODKRIVANJA LE-TEH
Blaž Frešer, 2014, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem projektu smo preučili vlogo zunanjega revizorja pri odkrivanju prevar v računovodstvu in metodologijo odkrivanja teh prevar. Preučili smo definicijo in vrste prevar, razloge za nastajanje prevar, odgovornosti različnih strokovnjakov pri odkrivanju in preprečevanju prevar, postopek zunanjega revizorja in njegovo delo povezano s prevarami. Prav tako smo preučili različne metode, ki jih zunanji revizorji in drugi strokovnjaki lahko uporabijo v pomoč pri odkrivanju prevar. Ugotovili smo da finančna kriza povzroča povečanje tveganja nastanka prevar, zaradi pritiskov, ki se izvršujejo na posameznike oziroma poslovodstvo. Zaradi tega postaja poznavanje prevar in metod za njihovo odkrivanje vse pomembnejše, saj se tudi podjetja trdijo izvajati razne ukrepe (na primer notranje kontrole), ki bi prevare zmanjšale. Ugotovitve, ki izvirajo iz teoretičnih osnov, se tako lahko uporabijo tudi v praksi.
Keywords: Računovodstvo, prevara, zunanji revizor, metode odkrivanja prevar, odgovornost odkritja prevar.
Published: 04.11.2014; Views: 1018; Downloads: 121
.pdf Full text (884,92 KB)

48.
VPLIV SPOLA REVIZORJA NA REVIZIJSKO PRESOJO
Sara Stropnik, 2014, undergraduate thesis

Abstract: Revizor je strokovno usposobljena oseba, ki poda neodvisno in objektivno mnenje o resničnosti in poštenosti računovodskih izkazov. Pojavlja pa se vprašanje ali se revizijsko poročilo moških revizorjev razlikuje od revizijskega poročila ženskih revizork. Znano je namreč, da se moški in ženske karakterno razlikujejo, kar bi lahko vplivalo na samo revizijsko presojo. V diplomskem seminarju smo predstavili pojme revizija, revizor in revizijsko poročilo. S pomočjo že obstoječih raziskav smo v diplomskem seminarju skušali strniti ugotovitve o tem, ali in kako spol revizorja vpliva na revizijsko poročilo. Moški veljajo za bolj nagnjene k tveganju, ženske pa so poznane po tem, da skušajo v svoje delo vključiti čim več dokaznih iztočnic. Karakteristične razlike vsekakor vplivajo na revizijsko poročilo. Moški so namreč dovzetnejši za pojasnila, ki jih podajo naročniki. Ženske so za pojasnila naročnikov manj dovzetne, zato so njihova poročila kvalitetnejša, kar pa vpliva tudi na kvaliteto poslovanja podjetja.
Keywords: revizija, revizor, revizijsko poročilo, razlike med spoloma, kvaliteta poslovanja
Published: 30.10.2014; Views: 550; Downloads: 55
.pdf Full text (665,18 KB)

49.
PRENOVA POSLOVNEGA INFORMACIJSKEGA SISTEMA ZA REVIZIJO
Matjaž Čebokli, 2014, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu je predstavljena programska rešitev prenove poslovnega informacijskega sistema za revizijo. Za področje izvajanja revizije v podjetju FINARS, d. o. o., kot tudi pri njihovih strankah, se trenutno uporablja več različnih programskih rešitev. Decentralizirana in funkcijsko omejena obstoječa programska rešitev podjetju bistveno podaljšuje revizijski cikel in s tem obremenjuje zaposlene, ki bi lahko ta čas namenili tudi drugim nalogam in funkcijam. Izvedena je bila migracija in dopolnitev obstoječe relacijske baze na nov sistem za upravljanje podatkovne baze. Na novo se je zasnovalo in izdelalo programsko rešitev prenovljenega poslovnega informacijskega sistema za revizijo in izvedlo testiranje programske rešitve v praksi. Cilj nove programske rešitve je izvedba revizijskega cikla na enem mestu, od vnosa zahtevka za izvedbo revizije do priprave končnega revizijskega poročila in na koncu arhiviranja revizije. Nova programska rešitev omogoča revizorjem in ostalim zaposlenim preprosto vnašanje in pregledovanje revizij ter pripravo revizijskih poročil.
Keywords: revizija, revizor, podatkovna baza, poslovni informacijski sistem, revizijsko poročilo.
Published: 29.10.2014; Views: 872; Downloads: 106
.pdf Full text (2,66 MB)

50.
POSEBNOSTI NOTRANJEGA REVIDIRANJA PRODAJNE DEJAVNOSTI V PODJETJU X
Tadeja Markovič, 2015, undergraduate thesis

Abstract: Diplomski seminar opisuje delovanje in revidiranje notranjih kontrol na področju prodaje v podjetju X. Bistvene stvari, ki jih mora revizor opraviti pri revidiranju prodaje je preizkušanje in delovanje notranjih kontrol, ki vplivajo na učinkovitost in zanesljivost v delovanju podjetja. V teoretičnem delu diplomskega seminarja sem predstavila teoretične vidike notranjega revidiranja prodaje in se osredotočila na prodajno področje podjetja, na revidiranje notranjih kontrol v procesu prodaje v podjetju X ter na njihovo načrtovanje. V praktičnem delu diplomskega seminarja pa sem prikazala proces izvajanja notranjerevizijskega posla. Sistem notranjih kontrol sem ovrednotila na osnovi COSO-metode, v sklopu katere sem uporabila pet sestavin (kontrolno okolje, ocenjevanje tveganja, kontrolne aktivnosti, informiranje in komuniciranje ter nadziranje), s katerimi sem podala mnenje o vzpostavljenosti in delovanju notranjih kontrol v procesu prodaje
Keywords: prodaja, podjetje, revizor, notranje revidiranje, notranje kontrole, tveganja, COSO-metodologija
Published: 06.08.2015; Views: 548; Downloads: 103
.pdf Full text (221,25 KB)

Search done in 0.31 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica