| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 9 / 9
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
PRAVNA UREDITEV ODNOSOV MED NADZORNIM SVETOM IN REVIZIJSKO KOMISIJO
Simon Obreza, 2012, undergraduate thesis

Abstract: Upravljanje korporacij teorije razlagajo na različne načine. Njen obseg zajema poslovanje korporacije, obveznosti menedžerjev povezane z nadzorom uprave (poročanje, opravljanje revizije…). Bolj splošna definicija pa pravi, da je to zveza med različnimi udeleženci (delničarji, direktorji, delavci, upniki, itd.), ki vsi želijo začrtati smer poslovanja in njegovo izvajanje v korporaciji. Kar se tiče upravljanja družb, sta se glede na razmere v okolju, v katerem je nastala družba, razvila dva temeljna sistema oziroma modela upravljanja podjetij. Prvi je nastal v Nemčiji in prevladuje tudi v našem gospodarskem okolju. To je dvotirni sistem upravljanja, za katerega je značilna stroga razmejitev upravljalne in nadzorne funkcije. Gre torej za dva organa z ločenim poslanstvom, zato so tudi interesi lastnikov v dvotirnem modelu upravljanja verjetno bolje upoštevani. Drugi način pa je nastal v Združenih državah Amerike in Veliki Britaniji. Za opravljanje podjetij so zadolženi usmerjevalni odbori, sestavljeni iz izvršilnih (notranjih) in neizvršilnih (zunanjih) članov. Ker tako usmerjanje kot nadzorovanje družbe poteka prek enega organa, imenujemo ta način upravljanja enotirni. Razmerje med družbo in podjetjem se v primerjalnem pravu različno pojmuje. Tam, kjer je poudarjeno ločevanje podjetja in družbe, poznamo dvotirni sistem upravljanja. V dvotirnem sistemu se formirajo trije organi: skupščina, nadzorni svet in uprava. Čeprav so organi konstituirani v družbi in ne v podjetju, morajo kljub temu zagotavljati tudi interese podjetja v razmerju do družbe in še posebej v razmerju do delničarjev. Ta naloga pripada predvsem upravi, katera vodi in organizira podjetja, za kar ji korporacijska zakonodaja zagotavlja samostojen in neodvisen položaj. Osnovna funkcija nadzornega sveta v dvotirnih sistemih je kontrola in razreševanje nasprotujočih si interesov med upravo in delničarji. Obstoj nadzornega sveta v bistvu zagotavlja neodvisnost uprave od delničarjev, ki nimajo neposrednega vpliva na člane uprave pri uresničevanju poslovne politike družbinega podjetja. V enotirnem sistemu je ločevanje podjetja od družbe manj poudarjeno. Tu ni potrebe po vmesnem-nadzornem organu, ki bi zagotavljal neodvisnost izvršilnega organa. V enotirnih sistemih tako nimamo samostojnega organa, ki bi zastopal interese družbinega podjetja, saj izvršilno funkcijo opravljajo posamezni člani oziroma izvršilni direktorji ali tretje osebe, ki so neposredno odvisni od odbora direktorjev. Torej interes družbinega podjetja v teh sistemih ni tako pomemben, da bi pogojeval upravljalske strukture delniške družbe. Ker pa je vsak sistem upravljanja je torej značilen za določeno gospodarsko okolje, mo mogoče podati enostavnega odgovora, kateri sistem je za posamezno podjetje boljši, saj imata tako enotirni kot dvotirni sistem upravljanja določene prednosti in slabosti. V diplomskem delu sem veliko pozornosti namenil delovanju nadzornega sveta in ustanovitvi revizijske komisije. Položaj in pristojnosti nadzornega sveta kot organa družbe, kot tudi položaj posameznih članov nadzornega sveta, določa korporacijska zakonodaja. Posamezni člani nadzornega sveta morajo v okviru nadzornega sveta kot organa družbe delovati skupno, njihova glavna naloga pa je nadzorovanje poslov uprave. V zadnjih letih pa postaja vse pomembnejša funkcija nadzornega sveta imenovanje revizijske komisije. Z ustanovitvijo revizijske komisije člani nadzornega sveta niso razrešeni odgovornosti za sprejemanje odločitev. Revizijska komisija je le strokovni organ, katerega člani s svojim strokovnim znanjem pomagajo pri pripravi podlag za sprejemanje odločitev. Revizijska komisija je ustanovljena z namenom, da bi nadzornemu svetu oziroma upravnemu odboru olajšala delo na področju računovodenja in računovodskih informacij, na področju tveganj in notranjih kontrol ter na področju notranjega in zunanjega revidiranja.
Keywords: Enotirni sistem, dvotirni sistem, nadzorni svet, revizijska komisija.
Published: 30.08.2012; Views: 1218; Downloads: 154
.pdf Full text (461,61 KB)

2.
PERCEPCIJA VLOGE IN UČINKOVITOSTI NOTRANJE REVIZIJE PRI UPORABNIKIH V FARMACEVTSKI DEJAVNOSTI
Mira Rataj Siročić, 2011, master's thesis

Abstract: Notranja reviyija je danes v poslovnem svetu prepoznana kot ključna aktivnost, ki je prešla že različne faze. Če je včasih delovala v smislu naknadnega odkrivanja nepravilnosti in napak v sistemu notranjih kontrol ter skladnosti s pravili, pa se v sedanjih globalnih in kriznih časih njena vloga spreminja v smer proaktivnega delovanja in partnerskih odnosov med vsemi deležniki (poslovodstvom, revidiranci, revizijskimi komisijami/odbori itd.). S tem se povečuje tudi njena učinkovitost ter dodajanje vrednosti organiyaciji.
Keywords: notranje revidiranje, vloga notranje revizije, učinkovitost, dodana vrednost, sistem notranjih kontrol, uprava, računovodja, revidiranci, upravljanje, revizijska komisija, obvladovanje tveganj, tveganje prevar, mednarodni standardi strokovnega ravnanja pri notranjem revidiranju, kodeks strokovnih načel, kodeks poklicnoetičnih načel, podajanje zagotovil, svetovanje, farmacevtska dejavnost
Published: 12.10.2011; Views: 1965; Downloads: 282
.pdf Full text (1,94 MB)

3.
JAVNA NAROČILA V UKC MARIBOR
Patricia Cvetko, 2012, undergraduate thesis

Abstract: Javna naročila so in tudi v prihodnje bodo igrala pomembno vlogo. Področje javnih naročil ni novost, zato bi sklepali, da ga je s pomočjo dolgoletnih izkušenj moč obvladovati – kar pa ni res. Naročniki se namreč srečujejo s številnimi težavami, med katerimi je potrebno izpostaviti predvsem povečanje raznolikosti in zahtevnosti javnih naročil v zadnjih letih. Za ponudnike pa predstavljajo izzive predvsem vse večja pričakovanja naročnikov o višji kakovosti ponujenih izdelkov in storitev ter nenehen konkurenčni boj. Trenutno ureja to področje Zakon o javnem naročanju ( ZJN-2 ), vendar je samo vprašanje časa, kdaj bo spet prišlo do kakšnih sprememb v zakonodaji. Za boljše obvladovanje področja javnih naročil je najboljši »recept« tisti, ki vsebuje sestavine, kot so npr. centralizacija izvajanja javnih naročil, povečana kontrola izvajanja nabav, jasno opredeljene odgovornosti akterjev izvedbe javnih naročil itd. Da se javno naročanje izvaja zakonito skrbi za to Državna revizijska komisija. Ponudniki namreč velikokrat najdejo »luknje« pri postopkih oddaje javnih naročil in vložijo zahtevke za revizijo.
Keywords: javna naročila, naročnik, ponudnik, Zakon o javnem naročanju, Državna revizijska komisija, zahtevek za revizijo
Published: 04.12.2012; Views: 1237; Downloads: 194
.pdf Full text (1,59 MB)

4.
VZROKI ZA OBLIKOVANJE REVIZIJSKIH KOMISIJ JAVNIH DELNIŠKIH DRUŽB V SLOVENIJI
Uroš Roter, 2012, master's thesis

Abstract: S pojmom revizijska komisija je mišljen nadzorni mehanizem, ki pomaga lastnikom družb spremljati in nadzirati delovanje uprav v dvotirnih in upravnih odborov v enotirnih korporativnih sistemih upravljanja. Revizijske komisije so bile uvedene kot dodaten mehanizem za nadzor nad poslovanjem in finančnim poročanjem družbe, in sicer kot posledica računovodskih prevar in goljufivega oziroma nepravilnega finančnega poročanja svetovnih korporacij. Delovanje revizijske komisije je v dvotirnem sistemu upravljanja podrejeno nadzornemu svetu, ki jo tudi imenuje. Revizijska komisija je odgovorna za celovit nadzor družbe in o svojem delu poroča nadzornemu svetu. Delovanje revizijskih komisij pomeni dodaten organ nadzora nad poslovanjem in poročanjem družbe. Njene pomembnejše naloge so: - nadzor nad delovanjem sistema notranjih kontrol, - nadzor nad delovanjem sistema obvladovanja tveganj, - komuniciranje z notranjimi revizorji, - komuniciranje z zunanjimi revizorji, - priprava pogodb med revizorji in družbo, - podajanje ocene glede sestave letnih poročil.
Keywords: revizijska komisija, revizor, korporativno upravljanje, nadziranje, javna delniška družba, agencijska teorija, delničarji, recesija, finančna kriza.
Published: 23.08.2012; Views: 1189; Downloads: 167
.pdf Full text (857,08 KB)

5.
USPEŠNOST DRUŽB Z VIDIKA PRIPOROČIL ZA REVIZIJSKE KOMISIJE ZA NEODVISNEGA STROKOVNJAKA
Manja Golob, 2015, master's thesis

Abstract: Razni škandali, ki so se zgodili v preteklosti, so nakazovali na potrebne spremembe na področju revizijskih komisij. Revizijska komisija ima v družbi pomembno vlogo pri spremljanju in nadziranju računovodskega poročanja, notranjih kontrolah in obvladovanju tveganj. V preteklosti so se številni avtorji ukvarjali z raziskovanjem revizijskih komisij. V magistrski nalogi smo se osredotočili na uspešnost slovenskih družb glede na Priporočila za revizijske komisije glede neodvisnega strokovnjaka v obdobju 2009–2013. Pri tem smo v empiričnem delu magistrske naloge proučili povezave med izkazanimi gospodarskimi kategorijami v javno dostopnih letnih poročilih izbranih družb in vrsto neodvisnega strokovnjaka glede na Priporočila za revizijske komisije. Prav tako smo proučili tudi povezavo med usposobljenostjo neodvisnega strokovnjaka ter uspešnostjo družb. Pri tem smo ugotovili, da le polovica slovenskih družb pri izbiri neodvisnega strokovnjaka upošteva Priporočila za revizijske komisije. Z Mann-Whitneyevim testom smo ugotovili, da glede na celotne prihodke, obratni kapital in denarni tok iz poslovanja ni statistično značilnih razlik med družbami, ki so imele v revizijskih komisijah neodvisnega strokovnjaka, usposobljenega za računovodstvo in revizijo, ter tistimi družbami, ki so imele neodvisnega strokovnjaka z drugimi znanji. Zgoraj omenjeni test pa je razkril statistično značilne razlike pri sredstvih.
Keywords: revizijska komisija, neodvisnost, uspešnost, Priporočila za revizijske komisije
Published: 26.10.2015; Views: 558; Downloads: 96
.pdf Full text (1,51 MB)

6.
PRISTOJNOSTI DRŽAVNE REVIZIJSKE KOMISIJE KOT VARUHA ZAKONITOSTI POSTOPKOV JAVNEGA NAROČANJA V REPUBLIKI SLOVENIJI
Maja Sep, 2016, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem projektu smo analizirali pristojnosti Državne revizijske komisije v zvezi s postopki javnega naročanja v Republiki Sloveniji in na Hrvaškem. Z izdajo novega Zakona o javnem naročanju, ki je prišel v veljavo s 1. aprilom letošnjega leta, smo pridobili na področju te zakonodaje določene novosti, zaradi katerih bi se naj poenostavila uporaba zakona in zagotovila večja učinkovitost. Prav tako je ZJN-3 združil dve pomembni področji javnih naročil, in sicer splošno področje in infrastrukturno. Ker Državna revzijska komisija kot samostojen organ, nosi veliko odgovornosti, je velikokrat izpostavljena kritikam javnosti, da s svojim delom (predvsem zaradi povprečnega časa odločanja o sporih) zavira nemoteno delovanje postopkov javnih naročil. Skozi analizo smo ugotovili, da je področje pravne zaščite precej podobno zakonodaji v Republiki Hrvaški, že zaradi tega, ker je prav tako članica EU, in te države morajo upoštevati enake direktive. Ker z javnimi naročili zagotavljamo nemoteno delovanje in oskrbovanje javnega sektorja, morajo naročniki delovati gospodarno in v skladu z zakonodajo. Le na tak način se bo zagotovila uspešnost delovanja sistema javnih naročil in čim manj nepravilnosti v postopkih oddaje.
Keywords: javno naročanje, Zakon o javnih naročilih, Državna revizijska komisija, revizija, pravno varstvo, javno naročanje v Republiki Hrvaški, nepravilnosti načel javnega naročanja.
Published: 28.11.2016; Views: 613; Downloads: 60
.pdf Full text (1,36 MB)

7.
Direktiva 2014/56/EU o obveznih revizijah za letne in konsolidirane računovodske izkaze ter njen vpliv na spremembe in dopolnitve Zakona o gospodarskih družbah - 1
Lara Udovič, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Velika gospodarska kriza prejšnjega desetletja je bila vzrok marsikatere raziskave razlogov, vzrokov in tudi rešitev za njeno rešitev. Poglobljen vpogled v funkcionalnost zakonodaje finančnih trgov EU je razkril veliko manevrskega prostora za izboljšave. Med ukrepi za stabilizacijo se je z Direktivo 2014/56/EU in Uredbo (EU) št. 537/2014 oblikovala reforma področja revidiranja v EU. V diplomskem seminarju sem preučila cilje Direktive 2014/56/EU v primerjavi z razveljavljeno Direktivo 2006/43/ES in njeno implementacijo v nacionalno zakonodajo Republike Slovenije. Za namen primerjave različnih načinov implementacije in vzrokov za to, sem preverila tudi spremembe nacionalne zakonodaje države Nemčije.
Keywords: Direktiva 2014/56/EU, revizijska reforma, revizijski trg, zakoniti revizor, revizijska komisija, ZGD – 1
Published: 17.11.2016; Views: 528; Downloads: 82
.pdf Full text (314,54 KB)

8.
VLOGA NAROČNIKOV V PRAVNEM VARSTVU V POSTOPKIH JAVNEGA NAROČANJA
Janez Kravcar, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo obravnava vlogo naročnikov v pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja. Predstavljena je zakonska ureditev tega področja in sicer v zaporedju, kot pravno varstvo ureja zakon in kot dejansko poteka v praksi. Uvodoma je kratko pojasnjen namen javnega naročanja, zakonodaja, ki ga ureja in osnovni instituti javnega naročanja, enako velja za pravno varstvo v javnem naročanju. Nadalje sledi predstavitev celotnega postopka pravnega varstva pri javnem naročanju, ki se deli v na dve stopnji. Na prvi stopnji odloča naročnik, ki na drugi stopnji postane stranka v postopku, kjer odloča Državna revizijska komisija. Kot podlaga za uveljavljanje pravnega varstva, torej za vložitev zahtevka za revizijo, je opredeljeno nezakonito ravnanje naročnika v postopku izvajanja posamičnega javnega naročila. Za predrevizijski postopek so opredeljeni roki za vložitev zahtevka za revizijo, posledice vložitve, možnost umika ter ostale procesne aktivnosti strank. Predstavljeno je ravnanje naročnika z vloženim revizijskim zahtevkom, od njegove preverbe do identifikacije aktivne legitimacije ter obveznosti posredovanja izbranemu ponudniku v posebnih situacijah. V zvezi z odločitvijo naročnika so opredeljeni roki za njeno izdajo, pregled situacije, ko naročnik ne izda odločitve ter opredelitev možnosti nadaljevanja postopka pravnega varstva v revizijskem postopku. V predstavitvi revizijskega postopka gre za opredelitev ravnanj Državne revizijske komisije v zvezi z vloženim revizijskim zahtevkom. Nadalje so opredeljeni še postopek s pritožbo, odločanje o stroških, določanje višine taks, sodno varstvo ter izjeme od pravnega varstva. V sklepu diplomskega dela pa sta obravnavani hipotezi in sicer glede ustreznosti slovenske ureditve pravnega varstva pri javnem naročanju glede na evropsko direktivo ter glede hitrosti odločanja.
Keywords: javno naročanje, pravno varstvo, Zakon o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja, Državna revizijska komisija
Published: 18.11.2016; Views: 433; Downloads: 50
.pdf Full text (555,62 KB)

9.
Revizijska komisija in notranji revizor, ter njuno medsebojno razmerje po noveli zgd-1i
Lucija Brajnik, 2017, undergraduate thesis

Abstract: Revidiranje je strokovno najzahtevnejša oblika nadziranja. Gre za preiskovanje in ocenjevanje pravilnosti in resničnosti postopkov, ocenjevanje računovodskih izkazov, podatkov in metod. Revizija se deli preko različnih kriterijev, vendar smo se v tej nalogi osredotočili le na notranjo revizijo (izvajalski vidik). Nekoč je bilo notranje revidiranje le revidiranje skladnosti s predpisi, pozneje pa se je razširilo tudi na neračunovodska področja. V današnjem času se vloga notranjih revizorjev še vedno spreminja, vendar pa se vse bolj poudarja njihova svetovalna vloga. Notranje revidiranje je neodvisno in nepristransko dajanje zagotovil in nasvetov. Organizacijo vseskozi usmerja k boljšemu poslovanju in ji pomaga pri uresničevanju njenih ciljev. Najsplošnejša opredelitev revizijske komisije pravi, da je revizijska komisija kot odbor oziroma organ, ustanovljen s strani upravnega odbora z namenom nadzora nad računovodskim poročanjem družbe in revizije računovodskih izkazov. V letu 2015 se je spremenil oziroma dopolnil zakon ZGD-1I. Ena izmed glavnih sprememb, ki se tiče notranje revizije in revizijske komisije je njuno medsebojno sodelovanje, ki je določeno z 281.a členom.
Keywords: Revizija, notranja revizija, revizijska komisija, ZGD-1I
Published: 27.11.2017; Views: 429; Downloads: 91
.pdf Full text (1012,03 KB)

Search done in 0.24 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica