| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 153
First pagePrevious page12345678910Next pageLast page
1.
Revizija skladnosti varstva osebnih podatkov z GDPR in ZVOP-2 : magistrsko delo
Lidija Vincekovič, 2024, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu smo predstavili evropsko in slovensko zakonodajo s področja varstva osebnih podatkov, vključno z ZVOP-2, ki je začel veljati 26. 1. 2023. Pregledali smo mednarodne standarde in okvirje, ki naslavljajo področje varovanja osebnih podatkov, ter podrobneje opisali relevantne standarde ISO, okvir zasebnosti NIST in COBIT 5. Predstavili smo revizijski program organizacije ISACA glede skladnosti z določbami GDPR, ga dopolnili z zahtevami ZVOP-2 ter z njim izvedli revizijo skladnosti varstva osebnih podatkov v eni od slovenskih organizacij. Dopolnjen revizijski program se je izkazal kot učinkovito orodje za preverjanje skladnosti z GDPR in ZVOP-2, saj smo odkrili kar nekaj neskladnosti.
Keywords: GDPR, ZVOP-2, varstvo osebnih podatkov, revizija
Published in DKUM: 01.03.2024; Views: 150; Downloads: 24
.pdf Full text (2,35 MB)

2.
Vpliv nerevizijskih storitev na ravnanje revizorja
Djellza Fanaj, 2024, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu analiziramo vpliv nerevizijskih storitev na ravnanje revizorja. Najprej predstavimo, kaj so nerevizijske storitve in navedemo nekaj vrst le-teh. Nato predstavimo pravila na področju nerevizijskih storitev, ki veljajo v Sloveniji. V zvezi s tem predstavimo ureditev v Zakonu o revidiranju (ZRev-2), ko gre za prepoved opravljanja nekaterih nerevizijskih storitev. Omenimo temeljna načela Kodeksa etike za računovodske strokovnjake (Kodeks IESBA), v skladu s katerimi mora ravnati revizor v poslu revizije. Dodatno predstavimo Uredbo EU 537/2014, ki velja tudi za Slovenijo, in sicer smo izpostavili tako imenovan seznam prepovedanih nerevizijskih storitev ter pravilo, da je skupno plačilo za dovoljene storitve revizorja omejeno na največ 70 % povprečja plačil za obvezno revizijo ali revizije revidiranega subjekta v zadnjih treh zaporednih poslovnih letih. V osrednjem delu diplomskega dela smo predstavili ugotovitve avtorjev preteklih raziskav glede vpliva nerevizijskih storitev na ravnanje revizorja. Osredotočili smo se na raziskave, ki so obravnavale vpliv nerevizijskih storitev na neodvisnost revizorja ter raziskave, ki obravnavajo vpliv nerevizijskih storitev na revizorjevo mnenje in poročanje. Glede vpliva nerevizijskih storitev na ravnanje revizorja ni enotnega mnenja. Pregled raziskav pokaže, da so nekatere raziskave ugotovile, da opravljanje nerevizijskih storitev negativno vpliva na ravnanje revizorja oz. na samo revizijo. Opravljanje nerevizijskih storitev revidiranemu podjetju lahko privede do finančne odvisnosti, saj postanejo zneski iz teh storitev zelo pomembni za revizijsko podjetje, zaradi strahu pred izgubo stranke pa se revizorji ne morejo upirati pritiskom poslovodstva revidiranega podjetja. Med revizijo lahko revizor na primer spregleda napake, ki so povezane z nerevizijskimi storitvami, ali prikrije napake v nerevizijskim delu, ki jih je odkril med revizijo. Prav tako so avtorji preteklih raziskav ugotovili, da zaradi strahu pred izgubo posla so revizorji bolj nagnjeni k podajanju neprilagojenega revizijskega mnenja o računovodskih izkazih revidiranega podjetja. Nadalje smo opisali učinek odvračanja pozornosti od revizije k nerevizijskim storitvam. Ugotovili smo, da imajo stranke revizijskih podjetij, ki bolj poudarjajo nerevizijske storitve, nižjo kakovost revizije v primerjavi s strankami revizijskih podjetij, ki imajo manj poudarka na nerevizijskih storitvah. Pozitiven vpliv na ravnanje revizorja pa je učinek prelivanja znanja. Prelivanje znanja običajno izhaja iz dejstva, da obe vrsti storitev potrebujeta isti nabor informacij in enake strokovne kvalifikacije. Zaradi prelivanja znanja se skrajša čas do izdaje revizorjevega mnenja o računovodskih izkazih po zaključku revizije. Ena raziskava pa je celo ugotovila, da so stranke revizorja bolj zadovoljne z revizorjem, ko ta opravlja poleg revizije še nerevizijske storitve. Pregled raziskav pa je pokazal, da obstajajo tudi raziskave, ki niso zaznale nikakršnega vpliva na ravnanje revizorja, ko ta hkrati opravlja revizijo in nerevizijske storitve.
Keywords: Revizija računovodskih izkazov, nerevizijske storitve, vplivi, nevarnosti, neodvisnost, revizor, revizijsko podjetje.
Published in DKUM: 16.02.2024; Views: 190; Downloads: 52
.pdf Full text (2,62 MB)

3.
Potrebna znanja in izkušnje revizorja ter njihov razvoj
Vida Korun, 2024, undergraduate thesis

Abstract: Namen diplomskega dela je bil identificirati in analizirati potrebna znanja ter izkušnje, ki jih revizor potrebuje pri svojem delu na področju revizije računovodskih izkazov in jih bo predvidoma potreboval v prihodnje. Zastavili smo si dva cilja. Prvi cilj diplomskega dela je bil predstaviti znanja in izkušnje (prakso), ki so potrebna za delo revizorja pri reviziji računovodskih izkazov dandanes in v prihodnje. Drugi cilj pa je bil predstaviti možne načine pri pridobivanju znanj in izkušenj za delo revizorja oziroma njihovem razvoju. Potrebna znanja za revizorja so poznavanje pravil revidiranja, pravnih podlag za revidiranje računovodskih izkazov, temeljnih pravnih ureditev gospodarskih družb v Sloveniji, temeljnih načel in veljavne ureditve delovnega prava ter prava socialne varnosti v Sloveniji. Poleg tega mora revizor imeti tudi temeljna znanja o civilnem materialnem pravu ter o temeljnih pravilih računovodenja. Obstajata dva modela kariernih poti za revizorje, ki nakazujeta, koliko let izkušenj naj bi imel revizor pred napredovanjem na naslednjo stopnjo kariere. Ključne kompetence, ki jih morajo imeti revizorji za uspešno opravljanje svojih nalog, vključujejo strategijo, upravljanje odnosov, strokovnost in etiko, spremljanje in nadzor, skrbnost in natančnost, komunikacijske veščine, finančno in poslovodno računovodstvo, davčno svetovanje, poslovno svetovanje in digitalna spoznanja. V velikih revizijskih podjetjih, kot so "Big Four", je karierna pot lahko drugačna kot v manjših revizijskih podjetjih. V prihodnosti pa bo v ospredju razvoja na področju revizije informacijska tehnologija in uporaba orodij za podatkovno analitiko, vizualizacijo in analitičnih orodij za velike količine podatkov. Revizorji bodo morali biti sposobni prepoznati in uporabiti nove tehnologije za izboljšanje kakovosti revizije, upravljati oblačne storitve ter izvajati dodatne ročne testne postopke. Znanje o umetni inteligenci bo prav tako ključno, kot poznavanje podatkovne analitike, strojnega učenja in analize velikih količin podatkov. Revizorji bodo morali biti etični in sposobni reševati etične dileme ter se prilagajati novim tehnologijam in spremembam. Revizorji se morajo tudi izobraževati o obravnavi prevar, pri čemer morajo biti sposobni uporabljati orodja, ki jim omogočajo prepoznavanje nenavadnih transakcij in vzorcev transakcij, ki bi lahko kazali na pomembno prevaro. Omejitev pri pisanju diplomskega dela je bila ta, da smo se omejili na področje revizije računovodskih izkazov oziroma zunanjo revizijo.
Keywords: revizija, revizor, zunanja revizija, znanje, izkušnje, razvoj
Published in DKUM: 16.02.2024; Views: 154; Downloads: 36
.pdf Full text (1,33 MB)

4.
Nerevizijske storitve in kakovost revidiranja
Laura Skledar, 2023, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu obravnavamo nerevizijske storitve in kakovost revidiranja. Namen diplomskega dela je bil proučiti nerevizijske storitve, problematiko revizorjevega opravljanja le teh, in če obstaja, kakšna je povezava opravljanja nerevizijskih storitev s kakovostjo revidiranja. Nerevizijske storitve so storitve, ki niso revizija računovodskih izkazov in vključujejo druge storitve dajanja zagotovil, svetovalne, davčne in druge storitve, ki jih opravlja revizor oziroma revizijsko podjetje. Na primer storitve svetovanja v zvezi z davčnimi predpisi, finančno in podjetniško svetovanje, svetovanje pri statusnem preoblikovanju družb in še druge. Pri opravljanju nerevizijskih storitev morata biti revizijsko podjetje in revizor pozorna, da ni ogrožena neodvisnost revizorja. V ta namen je Evropska unija v skladu z Uredbo EU 537/2014 opredelila prepovedane nerevizijske storitve. Slovenija je Uredbo implementirala in sprejela Pravilnik o prepovedanih nerevizijskih storitvah revizijskih družb. Nedovoljene nerevizijske storitve so tiste, ki jih revizor ne sme opravljati, kadar gre za subjekte javnega interesa, pri katerih opravlja revizijo računovodskih izkazov, z namenom da se ohranja kakovost obvezne revizije subjektov javnega interesa in neodvisnost revizorja ter da se izogne nasprotju interesov. Dovoljene nerevizijske storitve so vse storitve, ki jih opravlja revizor na podlagi potrditve revizijske komisije pod pogojem, da se pri tem ne pojavi potencialna ogroženost neodvisnosti revizorja. Opravljanje nerevizijskih storitev lahko postavlja revizorje v težaven položaj, kjer je zaradi njegovega delovanja lahko ogrožena njegova neodvisnost. Kakšen je vpliv opravljanja teh storitev na revizorjevo neodvisnost, pa je odvisno od same vrste nerevizijske storitve. Zraven ogrožanja revizorjeve neodvisnosti se pojavlja nevarnost, da bi prevelik poudarek na opravljanju nerevizijskih storitev povzročil odvračanje pozornosti revizorja od njegove prvotne funkcije, ki je revidiranje računovodskih izkazov. Opravljanje nerevizijskih storitev ima lahko pozitiven vpliv na kakovost revidiranja, saj revizorji pri opravljanju nerevizijskih storitev še bolj pazijo na svoj ugled, imajo več razpoložljivih informacij o revidiranem podjetju in izboljšujejo svoj odnos s strankami. Na drugi strani pa honorarji za nerevizijske storitve zmanjšujejo kakovost revidiranja in neodvisnost revizorja, saj honorarji spodbujajo pri revizorju možnost, da ne upošteva določenih pomanjkljivosti pri reviziji, prav tako pa višja, kot je raven honorarjev za nerevizijske storitve, slabša je kakovost revidiranja. V diplomske delu ene hipoteze ne potrdimo ali zavrnemo, eno zavrnemo in eno potrdimo. Hipoteze, da revizorji, ko opravljajo pri svojih strankah revizijske in hkrati nerevizijske storitve, opravljajo za svoje stranke večji obseg nerevizijskih storitev kot revizijskih storitev, nismo mogli potrditi ali zavrniti. Drugo hipotezo, da je neodvisnost revizorja ogrožena, ko ta opravlja za revidirano podjetje nerevizijske storitve, smo ovrgli. Tretjo hipotezo, da ima višina plačila (nadomestila), ki ga prejme revizor za opravljanje nerevizijskih storitev, negativen vpliv na kakovost revidiranja, smo potrdili.
Keywords: Revizija računovodskih izkazov, nerevizijske storitve, revidiranje, kakovost revidiranja, neodvisnost revizorja.
Published in DKUM: 27.10.2023; Views: 261; Downloads: 43
.pdf Full text (1,11 MB)

5.
Pogajanja med revizorjem in revidiranim podjetjem
Zoja Sandić, 2023, undergraduate thesis

Abstract: Interakcije med revizorjem in revidiranim podjetjem so nekaj popolnoma vsakdanjega, vendar subjektivni pogled in manevrski prostor v računovodskih standardih mnogokrat privede do nasprotujočih mnenj – tukaj nastopijo pogajanja med revizorjem in revidiranim podjetjem. V diplomskem delu obravnavamo potek pogajanj, možne izide in glavne vplive na pogajanja, svoj fokus pa smo usmerili v ugotavljanje potencialnih dejavnikov v teh pogajanjih. Raziskali smo značilnosti pogajanj med revizorjem in revidiranim podjetjem, predstavili Dinamičen teoretičen model pogajanj med revizorjem in revidiranim podjetjem (angl. Dynamic theory–based model of ACM negotiation) avtorjev Salterio in Gibbins (2012). Predstavimo proces pogajanja ter časovnico poteka, pa tudi model procesa pogajanj po Brownu in Wrightu (2008), ki razdelita proces pogajanj na tri ključne faze: predpogajanja, pogajanja in fazo izida pogajanj. Obravnavamo potencialne razloge za pogajanja z revizorjem (na primer padec vrednosti delnic revidiranega podjetja na borzi, nižja odobrena posojila bank, višje obrestne mere in tako dalje), torej zakaj je smiselno, da želi revidirano podjetje prejeti mnenje brez pridržkov v svojem revizorjevem poročilu. Na podlagi literature pa preučimo tudi odziv trga in bank na različna mnenja revizorja, ko gre za kotirajoča revidirana podjetja. Opišemo različne pogajalske strategije revizorjev: tekmovanje, prilagodljivost, izogibanje, sodelovanje, sklenitev kompromisa in strategijo vzajemnosti. Hkrati predstavimo Model dvojnih pomislekov (angl. Dual Concerns Model), ki je tipologija reševanja konfliktov, razvita s strani avtorjev Blake in Mouton (1964). Ta model identificira zgoraj naštete strategije reševanja konfliktov. Bolj podrobno opišemo strategijo vzajemnosti, ki sicer ni del modela dvojnih pomislekov, vendar je razširjena njena uporaba med revizorji. S to strategijo se revizorji odpovedo manj pomembni zadevi v pogajanjih v zameno za uresničitev bolj pomembne zadeve v pogajanjih. Za strategije pojasnimo, v katerih primerih je njihova uporaba najbolj koristna in potencialno za revizorja prinese najboljše možne rezultate. V podporo temu predstavimo tudi dejavnike, ki določajo pogajalske strategije. Pogajalske izkušnje revizorja imajo vpliv na potek samih pogajanj. Pogajalske izkušnje pa niso nujno povezane z leti delovanja revizorja. Pomembno je, da se revizorji na pogajanja z revidiranim podjetjem pripravijo in predvidijo mogoče scenarije pogajanj. Le na ta način si zagotovijo najboljše možnosti za uspešno izpeljana pogajanja. Revidirana podjetja imajo relativno veliko moč v pogajanjih. Revizorji lahko s pogajanji tvegajo izgubo revidiranega podjetja kot stranke, saj je moč nakupa storitve revizije na njihovi strani. Enako kot revizorji imajo tudi revidirana podjetja svoje strategije za pristop k pogajanjem. Revidirana podjetja se najbolj poslužujejo strategij (vzajemne, sodelovalne), ki so sodelovalne narave. V diplomskem delu predstavimo tudi na kratko ključne lastnosti kakovostnega računovodskega poročanja in proučimo, kako revizorjeva pogajalska strategija vzajemnosti vpliva na kakovost računovodskega poročanja. V diplomskem delu ne potrdimo nobene hipoteze. Hipotezo »v primeru, da revizor predlaga za revidirano podjetje odklonilno mnenje o računovodskih izkazih, je smiselna poteza revidiranega podjetja ta, da se pogaja z revizorjem o potrebnih popravkih računovodskih izkazov, saj s tem poskuša obraniti vrednost delnic podjetja na borzi« in »Tekmovalna strategija v pogajanjih med revizorjem in revidiranim podjetjem revizorju zagotavlja najboljši možni izid pogajanj« ovržemo, hipotezo »pogajanja glede računovodskega poročila med revizorjem in revidiranim podjetjem pozitivno vplivajo na kakovost računovodskega poročanja, saj se s pogajanji z revizorjem izboljša kakovost računovodskega poročanja revidiranega podjetja« pa nismo ne potrdili in ne ovrgli.
Keywords: Revizija računovodskih izkazov, revizor, revidirano podjetje, revizijska pogajanja, pogajalske strategije, lastnosti revidiranega podjetja
Published in DKUM: 27.10.2023; Views: 256; Downloads: 40
.pdf Full text (1,13 MB)

6.
Dojemanje kakovosti notranjega revidiranja pri proračunskih uporabnikih
Petra Golenač, 2023, master's thesis

Abstract: V teoretičnem delu magistrskega dela smo s pomočjo domače in tuje literature ter virov opisali opredelitev proračunskih uporabnikov, značilnosti notranje revizije v javnem sektorju, hierarhijo pravil državnega notranjega revidiranja in načine zagotavljanja notranjega revidiranja pri proračunskih uporabnikih. Opisali smo naloge in pomen Urada RS za nadzor proračuna, spremljanje stanja notranjega nadzora javnih financ in pomen programa zagotavljanja in izboljševanja kakovosti notranjega revidiranja pri proračunskih uporabnikih. Na koncu teoretičnega dela smo opredelili kakovost notranjega revidiranja in opisali kazalnike kakovosti notranjega revidiranja. Na osnovi proučene literature menimo, da je notranja revizija kakovostna, če je uspešna in učinkovita. Uspešnost in učinkovitost notranje revizije pa lahko merimo s kazalniki delovanja notranje revizije, pri čemer je pomembno, da vodja notranje revizije določi ključne kazalnike delovanja notranje revizije in njihove ciljne vrednosti ter rezultate beleži v Programu zagotavljanja in izboljševanja kakovosti notranje revizije ter z rezultati seznanja poslovodstvo in organ nadzora. V empiričnem delu smo s pomočjo anketnega vprašalnika, ki smo ga poslali naročnikom (proračunskim uporabnikom, ki storitve notranjega revidiranja zagotavljajo z zunanjim izvajalcem), in anketnega vprašalnika, ki smo ga poslali zunanjim izvajalcem storitev notranjega revidiranja, raziskali dojemanje kakovosti notranjega revidiranja pri proračunskih uporabnikih. Pri raziskavi smo izhajali iz ključnih težav, ki jih Urad RS za nadzor proračuna navaja v letnem poročilu notranjega nadzora javnih financ, to je, da proračunski uporabniki od zunanjih izvajalcev pogosto ne dobijo kakovostne in ustrezne storitve notranjega revidiranja ter da storitve notranjega revidiranja niso skladne z Usmeritvami za državno notranje revidiranje. Notranja revizija tako lahko predstavlja zakonsko obvezo in porabnika sredstev oziroma je cena notranje revizije lahko najpomembnejši kriterij pri izbiri državnega notranjega revizorja, zunanji izvajalci državnega notranjega revidiranja pa z doseženimi cenami na trgu storitev državnega notranjega revidiranja ne morejo zagotavljati kakovostnega notranjega revidiranja. Ugotavljamo, da so pri izbiri državnega notranjega revizorja pomembna priporočila uporabnikov. Iz rezultatov raziskave izhaja, da za naročnike storitev državnega notranjega revidiranja kakovost notranje revizije ni pogojena s ceno revizijskih storitev. Zunanji izvajalci storitev notranjega revidiranja pa menijo, da z doseženimi cenami na trgu ne morejo zagotavljati kakovostnega državnega notranjega revidiranja. Na osnovi izsledkov magistrskega dela predlagamo zagotovitev ustreznih pravnih podlag, ki bodo vse izvajalce državnega notranjega revidiranja zavezovale k obvezni uporabi enotno delujočega sistema državnega notranjega revidiranja. Strinjamo se s predlogom Urada RS za nadzor proračuna, da se rešitev nahaja v obvezni uporabi enotno delujočega sistema notranjega revidiranja proračunskih uporabnikov (e-Notranja revizija). Z obvezno uporabo aplikacije bo dosežena enotna programska podpora notranjemu revidiranju proračunskih uporabnikov in zagotovljen enotno delujoč sistem notranjega nadzora javnih financ. Uporaba aplikacije e-Notranja revizija bo zagotovila enoten pristop k delu notranje revizije, izboljšala kakovost, celovitost in objektivnost podatkov ter uredila cene storitev notranjega revidiranja.
Keywords: notranja revizija, proračunski uporabnik, kakovost, javni sektor
Published in DKUM: 09.10.2023; Views: 265; Downloads: 26
.pdf Full text (2,69 MB)

7.
Analiza predlogov preoblikovanja revizijske ureditve v Veliki Britaniji iz obdobja 2020-2023
Til Makovec, 2023, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu smo naredili analizo predlogov preoblikovanja revizijske ureditve v Veliki Britaniji iz obdobja 2020–2023. V Veliki Britaniji je na desetine milijonov ljudi odvisnih, neposredno ali posredno, od revizij, ki zagotavljajo, da revidirana podjetja resnično poročajo o svojem delovanju. Nezanesljivi računovodski izkazi lahko privedejo do napačne naložbene odločitve in spodkopavanja nadzora delničarjev, kar posledično ogroža delovna mesta ljudi, njihove pokojnine (v anglosaksonskem svetu) in prihranke. Razpoložljivost zanesljivih informacij o finančnem položaju in uspešnosti revidiranih podjetij je ključnega pomena za zagotavljanje zaupanja, ki je potrebno za pravilno delovanje tržnega gospodarstva, kot je gospodarstvo Velike Britanije. Pomisleki glede revizijske ureditve v Veliki Britaniji so se pojavili, predvsem ob propadu podjetja Carillion, januarja 2018, ki velja za največji korporativni neuspeh Velike Britanije v zadnjih desetletjih. Podjetje Carillion je bilo drugo največje gradbeno podjetje v Veliki Britaniji. Na pobudo vlade Velike Britanije so bila nato pripravljena tri poročila s strani neodvisnih organov in posameznikov, ki so predlagala številne spremembe revizijske ureditve v Veliki Britaniji. Decembra 2018 je izšlo neodvisno poročilo o Svetu za računovodsko poročanje (FRC), na podlagi pregleda, ki ga je opravil sir John Kingman, ob podpori svetovalne skupine. Glavni izsledek tega poročila je predlog, da se Svet za računovodsko poročanje (FRC) nadomesti z neodvisnim zakonskim nadzornikom, imenovanim Agencija za revidiranje, poročanje in upravljanje (ARGA). Poročilo pa je vsebovalo skupaj kar 83 predlogov za spremembe. Leta 2019 pa je izšlo poročilo, ki ga je pripravil sir Donald Brydon, ob pomoči svetovalnega odbora in svetovalne skupine revizorjev, kjer se je osredotočil na kakovost in uspešnost revizije s poudarkom na tem, kako bi lahko razvili proces revizije in revizorjevo poročilo tako, da bi bolje služil potrebam uporabnikov in širšemu javnemu interesu. Končno poročilo pa je vsebovalo 64 predlogov za spremembe, med drugim ponovno opredelitev revizije in njenega namena, vzpostavitev stroke za revidiranje podjetij, ki jo bodo usmerjala načela, vzpostavitev mehanizmov za spodbujanje večjega sodelovanja delničarjev pri reviziji in z revizorji. Istega leta pa je izšlo tudi poročilo Urada za konkurenco in trge (CMA), ki je izvedel tržno študijo obvezne revizije, da bi ugotovil, ali revizijski trg deluje tako dobro, kot bi moral. Poročilo pa je vsebovalo štiri predloge za spremembe, med drugim ukrepe za večji nadzor nad revizijskimi komisijami, ukrepe za ublažitev posledic težav ali propada revizijskega podjetja iz velike četverice, predloge za operativno razdelitev med revizijsko in nerevizijsko dejavnostjo velike četverice. Vsak pregled je priporočil nujnost reforme revizijske ureditve v Veliki Britaniji. Po preučitvi le-teh je marca 2021 Ministrstvo za podjetništvo, energetsko in industrijsko strategijo objavilo Belo knjigo, v kateri je podalo predloge za obsežne spremembe vlog in odgovornosti direktorjev, delničarjev, revizorjev in revizijskega nadzornika, da bi spodbudili dvig standardov na področju revizije. Predlaga se, med drugim, vzpostavitev novega nadzornika na področju revidiranja (ARGA), obravnava velikih zasebnih podjetij z več kot 750 zaposlenimi in letnim prometom nad 750 milijonov funtov (847,5 milijonov evrov) kot subjektov javnega interesa (gre za merilo 750:750). Naredili smo tudi primerjavo bistvenih predlaganih sprememb v Veliki Britaniji s stanjem v Sloveniji na področju revizijske ureditve. Primerjali smo naslednja področja: kdo je nadzornik, naloge nadzornika, namen revizije, opredelitev subjekta javnega interesa ter odgovornost direktorjev revidiranih podjetij. Prišli smo do sklepa, da je nekaj zadev v Veliki Britaniji urejenih enako kot v Sloveniji, na primer obe državi imata definicijo subjektov javnega interesa podedovani iz Evropske unije, nekaj zadev pa se tudi razlikuj
Keywords: revizija, reforma, revizijski trg, veliki štirje, Velika Britanija, Slovenija.
Published in DKUM: 19.07.2023; Views: 394; Downloads: 98
.pdf Full text (1,68 MB)

8.
Delo računovodij v času virusa covid-19
Katja Gorenc, 2022, master's thesis

Abstract: Covid-19 bolezen je bila prvič prepoznana kot grožnja decembra 2019 v mestu Wuhan, Kitajska. Od takrat se je virus razširil po državah po vsem svetu in v kratkem času je WHO razglasila, da virus COVID 19 predstavlja izredne razmere na področju javnega zdravja. Uničujoč vpliv virusa ni omejen samo na področje javnega zdravja, ampak postane očiten tudi na ravni finančne dejavnosti. V luči krize pandemije Covid je svet bil priča pomembnim in dramatičnim spremembam na vseh ravneh, trendih in sektorjih, zaradi katerih je pandemija postala utemeljitev in način za ponovno razmišljanje o številnih temah, na katere je vplival ta virus, med drugim tudi na računovostvo. Med pandemijo so se organizacije soočale s številnimi težavami, kot je grožnja bankrota in plačilne nesposobnosti, ki so jih motivirale, da sprejmejo različne ukrepe, tudi odločitev za delo na daljavo, ki je prineslo ogromno izzivov. Glavni izzivi, s katerimi so se zaradi dela na daljavo soočali računovodje so večja delovna obremenitev, več stresa, več elektronske pošte in sestankov, slepa komunikacija s strankami, izolacija od sodelavcev oziroma članov ekipe. Virus je defintivno dodal večji pritisk na profesionalno in etično ravnanje računovodskega poklica. Seveda pa ima vsak izziv pozitivne in negativne vplive. Poleg zgoraj naštetih izzivov je pandemije prinesla tudi veliko priložnosti za izboljšave. Tako bi se naj soočali z »novim normalnim« računovodenjem, kot so računovodstvo po pandemiji poimenovali člani »velikih 4«. To delo obravava najpomembnejše vidike, izzive in spremembe, ki jih je pandemija prinesla v računovodstvo in v delo računovodij. Znotraj dela je predstavljena tudi raziskava, v kateri je sodelovalo več kot 200 računovodij iz Slovenije, s katero smo dobili pomemben vpogled v spremembe, ki jih je Covid-19 prinesel v vsakdanje poklicno življenje računovodij.
Keywords: Covid-19, Pandemija, Revizija, Računovodstvo, Delo na daljavo
Published in DKUM: 22.02.2023; Views: 419; Downloads: 78
.pdf Full text (1,14 MB)

9.
Napoved in dejavniki revizorjevega dvoma
Daniel Zdolšek, 2022, doctoral dissertation

Abstract: V doktorski disertaciji so predstavljene tri raziskave, ki se vse razvrščajo na področje revizije računovodskih izkazov, in sicer je osredinjenost v vseh raziskavah na revizorjev dvom o zmožnosti podjetja, da bi to nadaljevalo poslovanje (angl. auditor's going-concern opinion). Vsem trem raziskavam je skupno, da je obravnavana enaka tematika revizorjevega dvoma. V prvi raziskavi od treh je proučevano področje napovedovanja revizorjevega dvoma, in sicer z napovednim modelom, ki temelji na podatkih za revidirana podjetja. Uspešnost napovednega modela je proučena glede na različna merila, ki jih lahko ima uporabnik modela, prav tako pa je proučena tudi možna prilagoditev (kalibracija) modela. Z zamikom glede na trenutek izdaje revizorjevega poročila pa revizorjevo poročanje ali odsotnost poročanja revizorjevega dvoma za revizijska podjetja in revizorje (kot posameznike) lahko predstavlja tudi tveganje (na primer tveganji, da bi revizor napravil napako prve oblike ali napako druge oblike). Uresničitev oziroma možna uresničitev tega tveganja ima vpliv na ravnanje revizijskih podjetij in revizorjev. V drugi in tretji raziskavi so zato proučevane možne lastnosti revizijskih podjetij in revizorjev na njihovo ravnanje, ko gre za poročanje revizorjevega dvoma. V drugi raziskavi od treh je proučevan vpliv lastnosti revizijskih podjetij (kot revizorjev), pri čemer sta proučevana izbrana potencialna dejavnika finančnega položaja revizijskega podjetja in nagnjenosti revizijskega podjetja k agresivnosti pri poročanju. V tretji raziskavi od treh je proučevan vpliv lastnosti revizorjev kot posameznikov (to je lastnosti, pripisanih fizičnim osebam), pri čemer sta proučevana izbrana potencialna dejavnika izkušenosti revizorja in revizorjeve nagnjenosti k agresivnosti pri poročanju. Raziskave temeljijo na podatkih revidiranih podjetij, ki delujejo v Sloveniji, dodatno druga raziskava na podatkih za revizijska podjetja, ki delujejo v Sloveniji, in dodatno tretja raziskava na podatkih za revizorje, ki opravljajo revidiranje v Sloveniji. V prvi raziskavi rezultati analize razkrivajo, da imajo podjetja z revizorjevim dvomom v primerjavi s podjetji brez revizorjevega dvoma manj ugoden premoženjsko-finančni položaj ter poslovno in denarno uspešnost (to je slabšo likvidnost, dobičkonosnost, gospodarnost in tako naprej). Glede na razvit napovedni model velja, da je bolj verjetno, da prejme revidirano podjetje revizorjev dvom, ko ima podjetje izgubo, nižjo donosnost sredstev, manj lastniškega financiranja, nižjo stopnjo kratkoročnosti sredstev, je starejše, je revidirano v revizijski sezoni in ko traja dlje časa, da revizor izda revizorjevo poročilo. Slednja kombinacija neugodnih lastnosti revidiranega podjetja zanj pomeni večjo verjetnost, da prejme revizorjev dvom, kot da ne prejme revizorjevega dvoma. Namen v prvi raziskavi je bil razviti čim bolj verodostojen oziroma vsesplošno uporabljiv model za napoved revizorjevega dvoma, da ga lahko uporabi katerakoli tretja oseba (kot uporabnik modela), pri čemer ga lahko le-ta prilagodi glede na svoje želene preference (na primer preferenco, da se z modelom dosega najmanjše število nepravilnih razvrstitev modela; preferenco, da se z modelom doseže njegovo optimalno gospodarno delovanje; preferenco, da se z modelom doseže minimalne stroške nepravilnih razvrstitev). Zato sta v raziskavi podana metodologija in podatkovna podlaga, ki omogočata relativno enostavno vsesplošno uporabo napovednega modela za uporabnika modela, tudi ko gre za njegovo prilagoditev (kalibracijo) glede na želene preference uporabnika modela. Uporabnik modela lahko uporabi napovedni model na način, ki je zanj najprimernejši (po njegovi presoji). V drugi raziskavi je bilo na ravni revizijskih podjetij proučevano, ali je kakovost revidiranja, merjena s kazalcem revizorjevega dvoma, različna, če so revizijska podjetja po izbranih lastnostih različna. Rezultati razkrijejo, da ni pomembne povezave med finančnim položajem revizijskih podjetij ...
Keywords: revizija, revizija računovodskih izkazov, revizorjev dvom, napoved, lastnosti revizijskega podjetja, lastnosti revizorja
Published in DKUM: 28.11.2022; Views: 762; Downloads: 191
.pdf Full text (11,35 MB)

10.
Zaposlovanje milenijcev v reviziji in v revizijskem podjetju
Nina Horvat, 2022, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu obravnavamo zaposlovanje milenijcev v reviziji in v revizijskih podjetjih. Milenijci so generacija ljudi, ki so rojeni med leti 1980 in 2000, vendar pa se natančna časovna opredelitev razlikuje med različnimi avtorji. V začetku opredeljujemo samo organiziranost revizijskih podjetij tj. hierarhijo zaposlenih, kjer so običajna delovna mesta asistent v reviziji, starejši revizor, poslovodni revizor in vrhovni revizor. Predvsem na prva delovna mesta se običajno zaposlujejo milenijci. Delovno okolje v revizijskih podjetjih je ključnega pomena za kakovostno opravljanje dela in ga za revizorje predstavljajo različni dejavniki, ki lahko imajo nanje vpliv, in sicer vpliv temperature in kvalitete zraka v delovnih prostorih, osvetlitev, prostorska postavitev in ohranjanje primernega okolja z vidika motečih zvokov iz okolja. Milenijci kot generacija se razlikujejo od drugih predmilenijskih generacij na podlagi temeljnih vrednot, delovnih vrednot, pogledov na svet in lastnosti. Glede zaposlovanja in samega privabljanja milenijcev kot talentov v revizijska podjetja na strani revizijskih podjetij ter njihovega ohranjanja v revizijskih podjetjih ni razpoložljivih podatkov. Ob sklepanju s splošnega pa je mogoče ugotoviti, da je najverjetneje potrebno uporabiti posebne pristope, ki so prilagojeni glede na želje in potrebe milenijcev, ki se razlikujejo od drugih generacij, saj jim je pomembna fleksibilnost dela, ravnovesje med delom in zasebnim življenjem ter prioriteta karierne in osebnostne rasti pred samim plačilom za delo. Tako imajo tudi v revizijskih podjetjih milenijci veliko možnosti glede napredovanj in izobraževanj, čim pokažejo zanimanje in željo za delo in pridobivanje novih znanj, pripravljenost na izzive in zagnanost.
Keywords: Milenijci, zaposlovanje milenijcev, talenti, revizija, revizijsko podjetje.
Published in DKUM: 03.11.2022; Views: 466; Downloads: 157
.pdf Full text (1,20 MB)

Search done in 14.78 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica