| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 56
First pagePrevious page123456Next pageLast page
1.
2.
3.
4.
5.
ZNAČILNOSTI KANALIZIRANIH VODOTOKOV V SPODNJI SAVINJSKI DOLINI NA PRIMERU POTOKA TRNAVICA
Anja Zahrastnik, 2009, undergraduate thesis

Abstract: Ker je človek v preteklosti zaradi svojih potreb preveč spreminjal vodne ekosisteme, se je le-tem porušilo njihovo naravno ravnovesje. Tudi v Spodnji Savinjski dolini je večina vodotokov antropogeno spremenjenih. Njihova struga je kanalizirana, uravnana, kar se kaže v zmanjševanju samočistilnih sposobnosti vodotokov in biotske pestrosti ter izgubi prvotne biotske podobe degradiranega območja. Ponovna vzpostavitev naravnega ravnovesja vodotokov bo potrebna, saj je voda strateška dobrina in jo bomo morali bolj varovati. Kot primer kanaliziranih vodotokov, je v diplomskem delu predstavljen potok Trnavica. S pomočjo terenskega dela je bilo ugotovljeno, da je potok reguliran, onesnažen zaradi točkovnega (odplake) in netočkovnega (kmetijstvo) onesnaževanja, poleg tega pa vodo izkoriščajo za namakanje kmetijskih površin s čimer se znižajo poletni nizki pretoki. Na podlagi terenskega dela in meritev kemijskih lastnosti vode potoka Trnavica, je bilo ugotovljeno, da je njeno kemijsko stanje slabo. Kot možnost ponovne oživitve potoka Trnavica so v diplomskem delu predstavljene revitalizacije, saj omogočajo z razgibanjem rečnega dna obogatitev vode s kisikom, obogatijo floro in favno, kar poveča biološko aktivnost in zadržijo vodo tam, kjer je potrebno in s tem zmanjšajo nevarnost poplav. Z njimi se lahko doseže dobro ekološko stanje potoka Trnavica. Ekoremediacijske tehnike so ena izmed možnosti prilagoditve vodnih ekosistemov na podnebne spremembe. Na takšen način bi Trnavica spet oživela, pokrajina ob njej pa bi dobila dodatni pomen.
Keywords: fizična geografija, ekosistem, kanaliziran vodotok, ekoremediacije, revitalizacija, potok Trnavica, Spodnja Savinjska dolina, Slovenija.
Published: 13.08.2009; Views: 2493; Downloads: 295
.pdf Full text (8,37 MB)

6.
Zastopanost ekoremediacij v Pomurju
Jasna Žižek, 2011, undergraduate thesis

Abstract: Namen diplomskega dela je prikazati stanje voda v Pomurju v zadnjem desetletju in zastopanost ekoremediacij kot sistemov za zaščito okolja. Cilj diplomskega dela je bil s pomočjo terenskega in laboratorijskega dela ugotoviti kvaliteto virov v Pomurju, in sicer na območjih, kjer so že uporabljene ekoremediacije. Najprej so opisana teoretična izhodišča samih izvedenih projektov, ki so prenesena tudi na lokalno raven. Za razumevanje delovanja ekoremediacij so opisane tri bistvene ekosistemske funkcije, in sicer biotska pestrost, zadrževanje vode in kakovost vode na vodnih virih. Z laboratorijskimi metodami so bile izmerjene vrednosti amonijaka, nitratov, nitritov, fosfatov, sulfatov, železa, cinka, kisika, pH, prevodnost in trdota vode. Ob koncu diplomskega dela so prikazani in analizirani vsi rezultati na izbranih vodnih virih, kjer so bile izvedene ekoremediacije. Na ta način smo preverili vlogo ekoremediacij na izbranih območjih in opozorili na potrebne spremembe. V zadnjem poglavju je povzeto mnenje anketirancev v Pomurju, in sicer v kolikšni meri so seznanjeni z ekoremediacijskimi metodami in varovanjem vodnih virov v Pomurju.
Keywords: ekoremediacije, vodni viri, ekosistemske funkcije, revitalizacija, rastlinska čistilna naprava.
Published: 27.10.2011; Views: 1689; Downloads: 115
.pdf Full text (34,45 MB)

7.
REVITALIZACIJA OBMOČJA TOVARNE AVTOMOBILOV MARIBOR V POSLOVNO PROIZVODNO CONO TEZNO
Branko Kralj, 2012, undergraduate thesis

Abstract: V diplomski nalogi obravnavamo revitalizacijo območja nekdanje Tovarne avtomobilov Maribor – TAM v Poslovno proizvodno cono Tezno. Stara industrijska središča – zlasti v vzhodni Evropi, ki so se razvijala v drugačnem družbeno-gospodarskem sistemu, se niso pravočasno odzvala na spremembe, ki so nastale po drugi svetovni vojni v strukturi proizvodnih dejavnosti razvitih gospodarstev. Med klasična industrijska mesta nedvomno sodi tudi Maribor. Z vključevanjem slovenskega gospodarstva na skupni trg in s prehodom na tržno gospodarstvo je prišlo do hitrega zloma nekoč tradicionalnih industrijskih panog. Območja, kjer je bila ta industrija locirana, so doživela prestrukturiranje ali pa so opustela in postala degradirana. S tujko jih imenujemo brownfields. Strukturne spremembe znotraj gospodarskih panog vplivajo na spremembe pomena lokacijskih dejavnikov. S preučevanjem teh se ukvarjajo lokacijske teorije. Če so bili na začetku industrijske dobe v ospredju surovine, prometna povezanost, delovna sila in energetski viri, so danes primarni lokacijski dejavniki znanje, kapital in inovacije. Opuščanje nerentabilne proizvodnje je imelo za posledico, da so nekoč vitalna industrijska območja postala degradirana. Stopnja degradiranosti se razlikuje med posameznimi primeri ter je odvisna od prejšnje rabe in skrbi za okolje, zato ni možno neposredno uporabiti izkušenj iz drugih primerov revitalizacije degradiranih industrijskih območij. Vsaka revitalizacija ima določen potek, ki je odvisen od pristopa k reševanju problema. Za sanacijo teh območij se je kot najprimernejši izkazal Bottom up model. Zelo pomembno je, da lokalna oblast, zainteresirana javnost in potencialni vlagatelji na osnovi analize stanja degradiranega območja dosežejo konsenz o bodoči rabi prostora. Na ta način so podani pogoji za uspešno revitalizacijo degradiranega območja. Območje nekdanjega podjetja TAM obsega 108 ha infrastrukturno opremljenih zemljišč s proizvodnimi halami in pisarniškimi kapacitetami. Zaradi tradicije industrijske proizvodnje in pozitivnega ugleda ter ugodne geostrateške lege je Cona Tezno privabila številna podjetja različnih dejavnosti. Tako na nekoč homogenem območju nastaja sodobna poslovna cona s heterogeno gospodarsko strukturo. Nekoč ograjen industrijski kompleks dobiva sodobno odprto strukturo različnih dejavnosti ob upoštevanju sonaravnega gospodarskega razvoja.
Keywords: Tranzicija gospodarstva, degradirano območje, revitalizacija, brownfields, lokacijski dejavniki, storitve, deindustrializacija.
Published: 09.07.2012; Views: 1739; Downloads: 270
.pdf Full text (2,32 MB)

8.
Revitalizacija gradu Branek v Branoslavcih
Klavdija Vnuk, 2015, diploma project paper

Abstract: V projektni nalogi je obravnavana revitalizacija gradu Branek v Branoslavcih. V prvem delu naloge so predstavljeni zgodovina gradu, spreminjanje njegove zasnove, uporabljeni materiali, namembnost in pomen gradu za širše okolje, v drugem delu pa je na podlagi analize predstavljena zasnovana rešitev revitalizacije gradu. Pred nekaj stoletji je bila vloga gradu pomembna in je del zgodovine območja Ljutomera. Danes je od nekdanjega prestižnega gradu ostala le kaka petina, na njegovo nekdaj pomembno vlogo pa opozarja samo še ime. S predlogom revitalizacije je v nalogi predstavljena rešitev, ki bi lahko ustavila postopno propadanje gradu ter mu z novo namembnostjo omogočila razvoj in ga s tem ohranila za prihodnje rodove.
Keywords: arhitektura, revitalizacija, grad Branek, Branoslavci
Published: 17.08.2015; Views: 1060; Downloads: 203
.pdf Full text (8,81 MB)

9.
Revitalizacija spodnjega brestaniškega gradu
Neža Krošelj, 2015, diploma project paper

Abstract: Projektna naloga obravnava predlog prenove spodnjega brestaniškega gradu imenovanega tudi Turn ali Flisov grad, ki je sestavni del grajskega kompleksa bolj znanega gradu Rajhenburg. Ovrednoteno je obstoječe stanje in izkoriščenost objekta s posameznimi obstoječimi vsebinami, podan je predlog revitalizacije gradu z novimi vsebinami, programom in fleksibilnimi enotami.
Keywords: Arhitektura, Turn pod Rajhenburgom, grad Brestanica, revitalizacija, Štajerska
Published: 17.08.2015; Views: 742; Downloads: 116
.pdf Full text (45,04 MB)

10.
Search done in 0.29 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica