| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 34
First pagePrevious page1234Next pageLast page
1.
2.
3.
PRI TEBI NE BO SMELO BITI REVEŽA (5 MZ 15,4); PRIMERJALNA ŠTUDIJA MED SVETIM PISMOM IN NEKATERIMI MEZOPOTAMSKIMI ZAKONIKI
Samo Skralovnik, 2009, undergraduate thesis

Abstract: V obravnavanih mezopotamskih zakonikih, to so Ur-Nammujev, Lipit-Ištarjev, zakonik mesta Ešnunn in Hammurabijev, nobeden od omenjenih zakonodajalcev v pravnem besedilu ne omeni reveža. Zapišejo sicer nekaj besednih zvez, ki se temu približajo, kakor npr. človek v denarni stiski, vendar sama beseda revež ostaja neizrečena. Ob tem se moramo zavedati, da to dejstvo ni posledica šibkega besednega zaklada sumerščine oz. akadščine. Še več, opazimo lahko, da epilog Ur-Nammujevega ter prolog Hammurabijevega zakonika reveža omenjata. Tam je omenjen v kontekstu opisovanja stereotipne vloge in lastnosti vladarja, ki ga želi prikazati kot zaščitnika in varuha šibkih členov družbe, tj. vdov, sirot in revežev. Ti nazivi so bili, bolj kakor kazalci praktične vrednosti, v funkciji vladarjeve propagande in legitimizacije osebne oblasti — v skladu s takrat veljavnimi standardi. Ob tem spoznanju nas ne preseneti, da pravni teksti rišejo od prologa in epiloga popolnoma drugačno zgodbo. Tako v epilogu omenjeni mož enega sekla v določbah samih sploh ni omenjen. Če bi zakoniku odvzeli zgodovinsko-religiozno prepletena prolog in epilog ter se osredotočili na člene same, o revežu ne bi izvedeli ničesar. Nekateri členi, ki npr. uporabijo zgoraj omenjeno besedno kombinacijo, se tematiki približajo toliko, da se ukvarjajo z ljudmi, ki so »zgolj« v šibkem finančnem stanju, in ne z reveži. Iz same rekonstrukcije družbe na podlagi določb o revežih ni mogoče govoriti. Ne na dobesedni ravni, tj. na ravni pravnega besedila, ki bi reveže v skladu s prologom ščitila (ali vsaj omenjala), kakor tudi ne na »preneseni«, kjer bi lahko v epilogu omenjeno skrb tudi teološko poglobili in razložili. Povsem drugo zgodbo lahko izluščimo iz Peteroknjižja. Iz branja Postave lahko rekonstruiramo slojevito družbo, katere legitimni del so bili tudi reveži. O njih zakonodajalec ne molči. Različni avtorji Hebrejske Biblije za opis tega stanja uporabljajo celo vrsto različnih terminov, ki najdejo svoje mesto v določbah, ki reveža poizkušajo na različne načine zaščititi (prim. prepovedi jemanja obresti, nižja cena daritev). Vendar če velja, da mezopotamski zakoniki uzakonjajo družbo, kjer so varovane pravice bogatih, Peteroknjižje — vsaj teoretično in kar zadeva reveže — to ureditev postavlja na glavo. V tem primeru prvenstvena vloga zaščitnika ubogih ne izhaja iz vladarja (čeprav jo tudi ta izvaja), temveč od Boga samega. Postava tako ne ščiti interesov bogatih, temveč se zavzema za zatirane. Bogati so namreč tisti, ki trpijo izgubo, ko gre za vprašanje reveža (prim. brezobrestna posojila, prepoved zakupa plašča in mlinskega kamna). V tem primeru torej ključne vloge ne igra človeški faktor, temveč Božji. Gre za idejo, da se predstave o tem, kakšen je Bog, konkretno utelesijo v (pravnih) besedilih. Ob tem pa v petih Mojzesovih knjigah problematika revščine ni skrčena le na reševanje posledic neenakih družbenih odnosov, tj. na reševanje pravnih deliktov (dolgovi, terjatve ipd.), temveč z Božjim prstom poskuša takšno stanje, ob upoštevanju dejstva, da ne bo zmanjkalo revežev (5 Mz 15,11), ublažiti do takšne mere, da pred Bogom bogatin s svojim bogastvom ne more storiti ničesar več in revež v svoji bedi ničesar manj (prim. 3 Mz 5,7—13).
Keywords: revež, revščina, ubožec, siromak, Ur-Nammujev zakonik, Lipit-Ištarjev zakonik, zakonik mesta Ešnunn, Hammurabijev zakonik, Mezopotamija, pravna zgodovina, Pentatevh, Peteroknjižje, biblična zgodovina, primerjalna študija
Published: 17.11.2009; Views: 2426; Downloads: 250
.pdf Full text (2,43 MB)

4.
GLOBALIZACIJA IN REVŠČINA
Herman Vabič, 2010, master's thesis/paper

Abstract: Magistrsko delo se ukvarja s proučevanjem področja globalizacije in revščine. Globalizacija je proces, ki je odločno prispeval k odpiranju mej, pretoku kapitala in vzpostavljanju svobodnega trga. Globalizacija ima številne definicije. Najbolj javna in ljudska pa je tista, ki globalizacijo povezuje s pretežno pozitivnimi občutki in pričakovanji o boljšem življenju, novih delovnih mestih, številnih priložnostih … V poglavju o globalizaciji sem opredelil različne definicije globalizacije, prikazal faktorje, ki so spodbudili globalizacijo, različne vidike globalizacije in meril globalizacijo z indeksom globalizacije. Revščina je naslednje področje, ki sledi v magistrskem delu. Revščino lahko opredelimo kot pomanjkanje življenjsko potrebnih stvari, kot so hrana, oblačila, zavetje in varno pitje vode. Revščino lahko opredelimo iz različnih vidikov tako, da ločimo absolutno revščino, relativno revščino in subjektivno revščino. Prav tako kot razlikujemo različne vidike revščine, imamo tudi različne načine merjenja revščine in mednarodne organizacije, ki se z njimi ukvarjajo (Svetovna banka, Eurostat, Združeni narodi). Na koncu poglavja o revščini pa sem prikazal še nekatere povezave med revščino in globalizacijo. Globalizacijo sem opredelil predvsem iz ekonomskega vidika (gospodarska rast, trgovina, TNI). V zaključku naloge sem opravil analizo, katere namen je bil raziskati vpliv globalizacije na revščino. Poskušal sem potrditi pozitivno vlogo globalizacije pri zmanjševanju revščine. V začetnem delu analize sem najprej opredelil kazalnike, s katerimi sem preverjal hipotezo H 1 in hipotezo H 2, nato pa sem dodal še ekonomske kazalnike globalizacije (trgovina, TNI), kazalnik razvoja in z analizo regresije preveril še hipotezo H 3.
Keywords: globalizacija, razsežnost globalizacije, indeks globalizacije, revščina, merjenje revščine, trgovina, gospodarska rast, tuje neposredne investicije, analiza regresije
Published: 01.07.2010; Views: 6063; Downloads: 1572
.pdf Full text (802,73 KB)

5.
KRIZE OSEBNOSTIH IDENTITET V VRTINCU POSTMODERNE DRUŽBE (KRIMINOLOŠKI VIDIK)
Damijan Donko, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo obravnava temo, ki se tiče prav vseh ljudi, ne glede na to, ali se tega sploh zavedamo. Gre za osebnostno identiteto, njeno iskanje, vzpostavljanje in krizo le-te v družbi, kjer živimo. Prav ta pojem sodobne družbe naredi to temo zanimivo in posebno, kot je posebna današnja družba, družba neštetih protislovij in absurdov. Diplomsko delo zajema v bistvu dva sklopa vprašanj, ki se seveda tematsko močno povezujeta in dopolnjujeta. Začenši s samim pojmom identitete, prvi sklop vprašanj predstavi različne poskuse definiranja pojma identitete, kratek zgodovinski razvoj vprašanja identitete ter razliko identitete od sebstva. Gre torej za vzpostavitev in predstavitev samega pojma identitete. Sledijo pogledi nekaterih temeljnih teorij, ki zadevajo to tematiko, od psiho-dinamičnih, preko psiho-socialnih do čisto socialno-konstruktivističnih. Kot drug sklop vprašanj pa je predstavljeno ozadje identitete kot svet, v katerem živimo. S pojmom sveta je mišljena sodobna družba, tako imenovana postmoderna družba, njene zakonitosti, značilnosti in vsa njena protislovja. Rdeča nit je seveda posameznik, ki se mora nenehno »najti«, uspeti, zadovoljiti in »se uresničiti« v tej družbi, ki mu (navidezno) ponuja nešteto možnosti za zadovoljitev še tako specifičnih potreb in želja. Gre torej za pojem in problem individualizacije, ki bi naj pomenila pot k sreči, duševnemu miru posameznika, vendar pa je na žalost v večjem delu zgolj nenehno iskanje smisla, reflektiranje v preteklost, mišljenje o prihodnosti in pozabljanje na sedanjost, ki prej rezultira v krizi osebnostne identitete kot pa v sami sreči in notranjem zadovoljstvu. Tako torej drugi sklop diplomskega dela skuša približati »duh današnje družbe«, najprej s primerjanjem predmoderne, moderne in postmoderne dobe, nato pa obravnava tudi nekaj najpomembnejših pojavov, ki so značilni za našo, torej postmoderno (postmodernistično) družbo in kateri imajo najmočnejši vpliv na dojemanje, oblikovanje posameznikove identitete, njeno krizo in skorajšnjo zavestno ali nezavedno izgubo. V prvi vrsti gre za sam proces individualizacije, ki pomeni v bistvu nenehno iskanje lastne identitete v svetu neštetih možnosti, odločitev, tveganj in nevarnosti. Podrobneje je izpostavljen problem globalizacije skozi pogled globaliziranega kapitala in lokalizacije revščine v odnosu z dojemanjem neponovljivega časa, ki dejansko ustvarja »dva svetova« ljudi, torej tudi dvoje čisto različnih identitet, ki pa se absurdno povezujejo v iskanju in razreševanju problemov v zvezi z identiteto obojih. V tem delu je s kriminološkega vidika opozorjeno tudi na dojemanje revščine kot zločina, kot posledice in vzvoda strukturnega nasilja v družbi. Tematika samega dela se nadaljuje z obravnavo »zapovedane sreče« v zvezi s potrošništvom, ki vsem ljudem nekako potihoma, nezavedno ukazuje in vsiljuje naše potrebe, zaradi česar nezavedno izbiramo točno določene življenjske vzorce oziroma življenjske stile, ki bi nam naj prinesli zadovoljstvo, žal pa se ne zavedamo, da so naše želje, po zadovoljitvi katerih hrepenimo, v bistvu skonstruirane »zunaj« nas in primarno ne izhajajo iz nas samih, zaradi česar skoraj nikoli ne moremo najti tistega duševnega miru, ki bi nas notranje izpopolnil in nam dal občutek samouresničitve v različnih situacijah. V tem kontekstu je s kriminološkega vidika pozornost namenjena kriminalnemu življenjskemu stilu kot alternativi oziroma odgovoru na posameznikovo nezmožnost samoaktualizacije v tisti meri, ki bi iz posameznika naredila kreativno, zadovoljno bitje, ki ne bi rabil izraziti svojih potlačenih ambicij v destruktivnih, delikventnih in deviantnih ravnanjih, ki predstavljajo nekakšen »kričeč« odgovor na vso breme, ki ga posamezniku nalaga družba s svojimi zakonitostmi, značilnostmi in zahtevami.
Keywords: KLJUČNE BESEDE: osebnostna identiteta, postmoderna družba, individualizacija, globalizacija, družina, strukturalno (sistemsko) nasilje, heteronomno delo, potrošništvo, revščina, kriminalni življenjski stil, deviantnost, strah.
Published: 01.02.2011; Views: 3053; Downloads: 547
.pdf Full text (1,15 MB)

6.
EKONOMSKI POLOŽAJ DRUŽIN Z VIDIKA DAVČNIH OLAJŠAV IN DRUŽINSKIH PREJEMKOV
Maja Hostnik Kališek, 2011, master's thesis

Abstract: V magistrski nalogi smo preučevali ekonomski položaj družin z vidika davčnih olajšav in družinskih prejemkov, in sicer v luči tega, da sta otroški dodatek in davčna olajšava za vzdrževane otroke temeljna mehanizma v okviru finančne podpore družinam. Z davčno reformo, ki smo jo obravnavali v magistrski nalogi, so se olajšave za vzdrževane otroke povečale, to pa prinaša večje zadovoljstvo staršem. Prav tako pomenita tudi otroški dodatek in dodatek za veliko družino večji razpoložljivi dohodek za družino. Na podlagi temeljnih tez, ki smo jih postavili v nalogi, smo ugotovili, da davčne olajšave in družinski prejemki pomembno vplivajo na dohodkovni položaj družin, vendar ugotavljamo, da sta obe politiki le eni izmed mnogih politik oziroma dejavnikov, ki vplivajo na ekonomski položaj družin. Za mlade pri vstopanju v samostojno življenje največjo oviro pomenita nerešeno stanovanjsko vprašanje in pridobitev zaposlitve za nedoločen čas. Stanje brezposelnosti povzroča strah pred materialnim pomanjkanjem in negotovo prihodnostjo ter je ovira za mlade pri načrtovanju družine. Vse to lahko pripelje tudi do revščine, ki pomeni predvsem pomanjkanje materialnih virov. Dolgotrajno materialno pomanjkanje pa povzroča izključenost revnih ljudi iz družbenega življenja, zato postanejo socialno, kulturno in politično marginalizirani, kar lahko pripelje tudi do njihove socialne izključenosti. Zato je zelo pomembno, da socialna, prebivalstvena, davčna, družinska politika in še mnogo drugih dejavnikov delujejo povezano in v smeri pozitivnega vpliva na družine.
Keywords: Dohodnina, družinski prejemki, davki, davčne olajšave, otroški dodatek, revščina, socialna izključenost, ekonomski položaj družin, dodatek za veliko družino, davčna reforma, dohodek.
Published: 24.02.2011; Views: 2560; Downloads: 391
.pdf Full text (1,05 MB)

7.
OTROKOVE PRAVICE V EVROPSKI UNIJI
Aleška Ramšak, 2011, undergraduate thesis

Abstract: Otroci so naše največje bogastvo. V EU so mnogi otroci prizadeti zaradi revščine in socialne izključenosti. Poseben problem predstavljajo enostarševske družine in družine z večjim številom otrok. V EU živi na pragu revščine 19 milijonov otrok. Evropski Svet je marca 2006 pozval države članice, naj sprejmejo ukrepe, s katerimi bi se odpravila revščina otrok. OZN je sprejela KOP (1989). EU je sprejela EKUOP (1996). V Evropi varujeta otrokove pravice tudi EKČP (1950) in ESL (1961). UNICEF je edina organizacija v okviru Združenih narodov, ki je posvečena izključno otrokom in skrbi za njihovo preživetje in razvoj. Kršitve otrokovih pravic v Evropski uniji so delo otrok, nasilje nad otroki, otroška prostitucija, socialna izključenost, spolna zloraba otrok, trgovina z otroki. Vsi državljani Evropske unije moramo poskrbeti, da bodo otroci živeli otroka dostojno življenje vsak dan in da ne bodo kršene njihove pravice.
Keywords: otrokove pravice, revščina otrok, družina, konvencija, kršitve otrokovih pravic, nasilje, stopnja tveganja revščine, socialna izključenost
Published: 16.05.2011; Views: 2680; Downloads: 529
.pdf Full text (1,34 MB)

8.
EKONOMSKI ODNOSI MED EU IN AFRIŠKIMI EKONOMSKIMI INTEGRACIJAMI
Matjaž Lašič, 2011, undergraduate thesis

Abstract: Ekonomsko sodelovanje med Afriko in Evropo, sega v obdobje kolonializma, a je takrat bil odnos neenakopraven, saj je bila Afrika zaradi svojih bogastev izkoriščana in si še do danes ni opomogla. Komaj leta 1963 je s podpisom prve konvencije Yaounde Afrika postala bolj enakopravna. S tem sporazumom ji je bila tudi dodeljena finančna pomoč za razvoj in razne ugodnosti pri trgovanju. Afrika se počasi, a vztrajno razvija za kar gre veliko zaslug pripisati prav ekonomskim integracijam, ki bodo ključnega pomena tudi v prihodnje in bo od njihovega razvoja odvisen tudi razvoj Afrike. Pomembno je, da se denarna pomoč, ki jo Afrika prejema investira v najbolj pomembne sektorje gospodarstva (npr. izgradnja primerne infrastrukture, ki bi tudi privabila tuje investicije; telekomunikacijska in informacijska tehnologija). Evropska unija je za Afriko najpomembnejši trgovinski partner saj kar eno tretjino vsega izvoza, izvozi v države EU in tudi eno tretjino vsega uvozi iz držav EU. Zdi se mi pomembno, da bi Afrika morala več vlagati tudi v izobraževanje, saj kot pravi pregovor: „Daj človeku ribo in jedel bo en dan, nauči ga loviti ribe in jedel bo celo življenje.“
Keywords: Evropska unija, Afrika, Slovenija, ekonomska integracija, mednarodna menjava, revščina, ekonomski sporazumi
Published: 26.01.2012; Views: 1275; Downloads: 102
.pdf Full text (679,98 KB)

9.
Revščina in odziv na kriminaliteto : magistrsko delo
Vid Florjanc, 2011, master's thesis/paper

Abstract:
Keywords: kriminaliteta, kriminalitetna politika, revščina, preprečevanje, magistrska dela
Published: 27.10.2011; Views: 1385; Downloads: 299
.pdf Full text (1,09 MB)

10.
Socialni odnos Republike Slovenije do oseb brez zadostnih sredstev za preživetje
Jasna Golob, 2012, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu je predstavljeno stanje materialne socialne ogroženosti in revščine v svetu, EU in Sloveniji v zadnjih nekaj letih. Navedeni so osnovni dejavniki, ki vplivajo na povečanje ali zmanjšanje socialne ogroženosti posameznikov ali družin, ter svetovna prizadevanja za zaustavitev poglabljanja revščine. Podrobneje so prikazane trenutne socialne razmere v Sloveniji, ukrepi države Slovenije pri reševanju socialne problematike tako v zakonodajnem smislu, kakor tudi v konkretnih dejanjih nudenja socialnih pomoči prizadetim preko svojih institucij, lokalnih skupnosti in humanitarnih organizacij. Zaradi širšega razumevanja socialne problematike in možnosti primerjave so predstavljene tudi osnove ureditve zagotavljanja socialnih pomoči v Republiki Hrvaški, Avstriji in Nemčiji. Posebna pozornost je v diplomskem delu namenjena novi socialni zakonodaji v Republiki Sloveniji, ki se je začela uporabljati s 1. januarjem 2012.
Keywords: materialna socialna ogroženost, revščina, socialni transferji, socialne pomoči, humanitarna pomoč.
Published: 25.05.2012; Views: 1493; Downloads: 306
.pdf Full text (1,02 MB)

Search done in 0.24 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica