Search the digital library catalog

Abstract: Izhodišča: Otroške nalezljive bolezni so načeloma nenevarne in se otrok z njimi pravzaprav prekuži. V večini jih spremlja povišana telesna temperatura, ki je prvi opozorilni znak, da se z otrokom nekaj dogaja. Raziskovalne metode: Uporabljeni sta bili deskriptivna metoda dela in kvantitativna metodologija. Kot raziskovalni inštrument je bil uporabljen vprašalnik, ki je vseboval 12 vprašanj. V raziskavi je sodelovalo 212 staršev, katerih otroci obiskujejo vrtec, skupinsko varstvo ali so v domačem varstvu. Rezultati: V okviru raziskave je 75,00 % staršev, ki imajo svoje otroke v vrtcu, 6,13 % staršev, kjer so otroci v skupinskem varstvu in 18,87 % staršev, ki imajo otroke v domačem varstvu. Na podlagi raziskave smo ugotovili, da otroci, ki obiskujejo vrtec zbolevajo pogosteje za nalezljivimi boleznimi, kot tisti, ki so doma. Diskusija in zaključek: Otroci, ki so v vrtcu/skupinskem varstvu so bolj izpostavljeni različnim virusom in tako posledično hitreje in pogosteje zbolevajo. Vendar z starostjo bolezni upadajo. Otrok v domači oskrbi nima tolikšnega stika s drugimi otoki in tako tudi redkeje zboleva.
Keywords: predšolski otrok, higiena, virusi, respiratorne bolezni, bolezni z izpuščajem
Published in DKUM: 01.10.2019; Views: 1045; Downloads: 143
Full text (1,35 MB)

Abstract: Proučevali smo preventivne ukrepe na rastne in klavne lastnosti pri bikih dveh progenotestnih skupin. Pri 36. skupini, kjer smo vhlevili 170 telet, smo uporabili preventivno vakcino Cattlemaster 4 pri starosti 180 dni. Pri 38. skupini smo vhlevili 157 telet in smo teleta vakcinirali proti respiratornim boleznim z odmerkom 2 ml Cattlemaster 4 in odmerkom 2,5 mg/kg telesne mase Draxxina drugi dan po vhlevitvi, to je pri starosti 70 dni, s souporabo preventivnih sredstev Nutrisel in Dectomax. Pri 36. skupini smo imeli 481 zdravljenj, v 38. skupini le 76, kar je vplivalo na rastne in klavne lastnosti. Statistično značilne razlike (P < 0,05) so se pokazale pri mesnatosti in med telesnimi masami med tehtanji. Med številom zdravljenjem in dnevnim in netom prirastom ter maso toplih polovic se pojavi negativna korelacija. Število zdravljenj tudi vpliva na trend padanja dnevnega prirasta.
Keywords: teleta / preventiva / respiratorne bolezni / dnevni prirast
Published in DKUM: 04.06.2009; Views: 2821; Downloads: 207
Full text (293,84 KB)