| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 7 / 7
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
2.
ENCIMSKO KATALIZIRANE REAKCIJE V IONSKIH TEKOČINAH IN V SUPERKRITIČNEM OGLJIKOVEM DIOKSIDU
Muzafera Paljevac, 2010, dissertation

Abstract: Namen doktorske disertacije je bil razviti nove, alternativne metode encimsko katalizirane kinetične resolucije sekundarnih alkoholov v ne-konvencionalnih topilih, kot so ionske tekočine in superkritični ogljikov dioksid. Ionske tekočine predstavljajo zanimiv razred topil za encimsko katalizirane reakcije. Uvodoma smo sintetizirali tri različne ionske tekočine, in sicer 1-butil-3-metilimidazolijev klorid, 1-butil-3-metilimidazolijev heksafluorofosfat in 1-butil-3-metilimidazolijev tetrafluoro-borat, z namenom, da v ionskih tekočinah določimo aktivnost in stabilnost prostih in imobiliziranih encimov različnega izvora. Nadalje smo ionske tekočine uporabili kot reakcijski medij za encimsko katalizirano transesterifikacijo (R,S)-1-feniletanola z vinil acetatom, kjer smo pri atmosferskem tlaku določili 1-butil-3-metilimidazolijev tetrafluoroborat kot najprimernejši reakcijski medij in imobilizirano lipazo B iz Candida antarctica kot najprimernejši biokatalizator za omenjeno reakcijo. Za transesterifikacijo (R,S)-1-feniletanola z vinil acetatom, izvedeno v 1-butil-3-metilimidazolijevem tetrafluoro-boratu pri atmosferskem tlaku in katalizirano z imobilizirano lipazo B, smo optimirali reakcijske parametre, kot so koncentracija biokatalizatorja, substratov in topila, temperatura in hitrost mešanja reakcijske zmesi. Imobilizirano lipazo B iz Candida antarctica smo uspešno uporabili kot biokatalizator za encimsko katalizirano transesterifikacijo (R,S)-1-feniletanola tudi v superkritičnem ogljikovem dioksidu in v dvo-faznem sistemu superkritični ogljikov dioksid/ionska tekočina. V superkritičnem ogljikovem dioksidu smo proučili vpliv koncentracije lipaze, temperature, tlaka in vrste donorja acilne skupine na aktivnost lipaze. V dvo-faznem sistemu superkritični ogljikov dioksid/ionska tekočina pa smo proučili vpliv koncentracije ionske tekočine 1-butil-3-metilimidazolijevega tetrafluoroborata na potek reakcije.
Keywords: encimska sinteza, celulaza, lipaza, hidroliza, esterifikacija, transesterifikacija, kinetična resolucija, racemne zmesi, sekundarni alkoholi, ionske tekočine, superkritični ogljikov dioksid
Published: 25.10.2010; Views: 3099; Downloads: 283
.pdf Full text (4,60 MB)

3.
Legalnost in legitimnost posredovanja v Siriji
Marko Železnik, 2015, undergraduate thesis

Abstract: V pričujočem diplomskem delu je obravnavano vprašanje legalnosti ter legitimnosti vojaškega ali drugačnega posredovanja v konfliktu, ki se je pričel leta 2011 v Sirski arabski republiki (v nadaljevanju Sirija). V skoraj štirih letih trajanja te morije se je namreč večkrat pojavilo vprašanje, če je kakršno koli posredovanje drugih držav sploh na voljo; ali bi bilo takšno posredovanje zakonito po veljavnem mednarodnem pravu ter če ne, ali bi do njega vseeno moralo priti. Možnosti za takšno posredovanje so sicer zmeraj bile na razpolago v obliki avtorizacije Varnostnega sveta Organizacije združenih narodov (v nadaljevanju Varnostni svet), vendar od pričetka konflikta pa do danes Varnostni svet ni uspel sprejeti zavezujoče resolucije o takšnem ukrepu, saj Rusija in Kitajska vztrajno uporabljata svojo pravico do veta. Avtorizacija Varnostnega sveta pa predstavlja le eno izmed dveh izjem členu 2(4) Ustanovne listine Organizacije združenih narodov (v nadaljevanju Ustanovna listina), ki predpisuje prepoved grožnje ali uporabe sile in je mnogokrat predmet različne interpretacije. Druga izjema temu členu je "neodtujljiva" pravica do samoobrambe suverenih držav, ki je zapisana v 51. členu Ustanovne listine in tudi brez tega izrecnega zapisa obstaja v mednarodnem običajnem pravu. V okviru VII. poglavja Ustanovne listine so različne države tako že iskale povode za posredovanje na osnovi samoobrambe, vendar nobeni ni uspelo dokazati, da je pogojem za ukrepanje iz takšnih razlogov zadoščeno. Zaradi prej omenjene različne razlage člena 2(4) so nekatere države, recimo Združene države Amerike (v nadaljevanju Združene države), poskušale kot legalno predstaviti tudi oboroževanje opozicijskih skupin, kar nima prave podpore v očeh mednarodne skupnosti; ali pa so preprosto želele "kaznovati" Sirijo z arhaičnim institutom oboroženih povračilnih ukrepov, ker je ta uporabila kemično orožje na svojem civilnem prebivalstvu. Mnogi ministri, svetovalci, pravni strokovnjaki ali celo laiki pa so bili mnenja, da je v primeru takšne paralize Varnostnega sveta najbolje popolnoma zaobiti njegovo avtorizacijo, da bi se lahko rešilo človeška življenja. Tako so se pojavile zahteve – tudi širše javnosti – po humanitarni intervenciji ali podobni obliki posredovanja na humanitarnem temelju. Ponovno so tudi tukaj mnenja zelo deljena in ne obstaja enostavna ali nesporna rešitev. Še vedno se v očeh mednarodne javnosti in v okviru mednarodnega prava namreč šteje, da je posredovanje brez avtorizacije Varnostnega sveta nedopustno. To velja ne glede na primer Kosova, ki se v tej situaciji le stežka uporabi kot precedens, čeprav se tudi v primeru Sirije rado omenja koncept "nelegalnega, vendar legitimnega", ki je bil leta 1999 uporabljen kot pojasnilo za bombardiranje ciljev v Srbiji. Na tej točki ni povsem jasno, zakaj določene države niso poskušale doseči odobritve posredovanja pri drugih mednarodnih organih, kot recimo Generalni skupščini, in so se zanašale zgolj na morebitne resolucije Varnostnega sveta, ki pa nikoli niso bile sprejete. Če bi namreč Varnostni svet predložil zadevo Generalni skupščini, veto pravice tam ne bi bilo mogoče uporabiti in morda bi se pojavila možnost za izhod iz mrtve točke. V vsakem primeru se po podrobni analizi zdi, da v trenutnem pozitivnem mednarodnem pravu niti ob zelo razširjeni interpretaciji člena 2(4) ne obstaja izrecna pravica do posredovanja v Siriji brez avtorizacije Varnostnega sveta ali obstoja okoliščin samoobrambe. V mednarodnem običajnem pravu pa velja, da so nekateri instituti preprosto premalo razviti ali nimajo dovolj osnove v praksi držav, da bi bili zares uporabni. Kolikor humanitarna situacija v Siriji sicer zahteva odziv mednarodne skupnosti, trenuten razvoj prava na tem področju ne ponuja jasne rešitve zunaj okvirjev, ki jih zastavlja besedilo Ustanovne listine.
Keywords: Sirija, Kosovo, Libija, humanitarna intervencija, odgovornost zaščititi (responsibility to protect – R2P), kemično orožje, Varnostni svet OZN, člen 2(4) Ustanovne listine OZN, 51. člen Ustanovne listine OZN, Uniting for Peace resolucija
Published: 01.06.2015; Views: 954; Downloads: 99
.pdf Full text (917,72 KB)

4.
VLOGA VARNOSTNEGA SVETA OZN PRI REŠEVANJU KONFLIKTOV NA BLIŽNJEM VZHODU - PRIMER IZRAELA IN PALESTINE
Ines Lipuš, 2014, undergraduate thesis

Abstract: Namen diplomskega dela je opredeliti vlogo Varnostnega sveta pri reševanju konfliktov na Bližnjem vzhodu s strani mednarodne skupnosti, konkretno na primerih Izraela in Palestine ter ugotoviti in analizirati možne vzroke za (ne)zmožnost reševanja le-teh. Organizacija združenih narodov je bila ustanovljena kot varovalo pred možnostjo ponovitve grozot iz druge svetovne vojne s strani takratnih zmagovalnih sil. Le-te so si takrat kot ustanoviteljice zagotovile poseben status v Varnostnem svetu, katerega so ohranile vse do danes. Vendar pa sta se tekom zadnjih skoraj 70-ih let, še posebno v času hladne vojne, njihovo razmerje ekonomske moči in politična volja bistveno spremenila. Varnostni svet tako sprejema odločitve v imenu vseh članic OZN, pri čemer poglavitno vlogo igra ravno teh pet stalnih članic: ZDA, Velika Britanija, Francija, Rusija in Kitajska. Pri tem je izrednega pomena pravica do veta, ki v sodobnem mednarodnem okolju lahko bistveno oteži sprejemanje nekaterih najpomembnejših odločitev za ohranjanje ali - še pogosteje - ponovno vzpostavljanje miru in varnosti. Postavlja se vprašanje ali gre zgolj za pomanjkanje politične volje določenih držav ali je dejansko čas »prerastel« sistemsko ureditev OZN, pri čemer je seveda najpomembnejša ureditev Varnostnega sveta. Ali je sistem odločanja še učinkovit ali je za izvajanje temeljne naloge potrebna reforma Varnostnega sveta? In če, ali je potrebno spremeniti le sestavo Varnostnega sveta ali tudi njegove delovne metode? Kakšne so alternative? Z analizo opredeljenega problema želim priti do zaključka, če in kakšne spremembe bi bile potrebne, da bi Varnostni svet ( še naprej ) lahko izpolnjeval svojo ključno vlogo pri reševanju mednarodnih konfliktov in ohranitvi miru.
Keywords: OZN, Varnostni svet, varovanje mednarodnega miru in varnosti, reforma, veto, resolucija, VI. poglavje Ustanovne listine OZN, VII. poglavje Ustanovne listine OZN, pristojnosti, ogrožanje miru, kršitev miru, agresivna dejanja
Published: 12.05.2014; Views: 916; Downloads: 155
.pdf Full text (2,34 MB)

5.
SINTEZA ( R )-1-AMINOINDANA
Darja Prudič, 2014, master's thesis

Abstract: (R)-1-aminoindan je pomemben intermediat za sintezo zdravilne farmacevtske učinkovine rasagilina, (R)(+)-N-propargil-1-aminoindana, oz. njegove soli. Zdravila osnovana na navedeni učinkovini se uporabljajo za zdravljenje indikacij Parkinsonove bolezni, motenj spomina, demence tipa Alzheimerjeve bolezni, depresije in hiperaktivnega sindroma pri otrocih. Magistrska naloga temelji na razvoju učinkovite sinteze (R)-1-aminoindana in preveritvi ter potrditvi ustreznosti tega ključnega intermediata za nadaljnjo sintezo (R)(+)-N-propargil-1-aminoindana. Eksperimentalno delo smo razporedili v tri sklope. V prvem smo zajeli razvoj in optimizacijo sinteze racemnega 1-aminoindana, osnovane na postopku reduktivnega aminiranja 1-indanona z amonijakom v prisotnosti kombinacije reagenta Ti(OiPr)4–NaBH4. V drugem sklopu smo opisali razvoj in optimizacijo resolucije racemnega 1-aminoindana v (R)-1-aminoindan ter razklop nastale soli z nevtralizacijo do proste baze (R)-1-aminoindana. Tekom raziskav smo izvedli preveritev možnosti uporabe različnih kiralnih kislinskih reagentov za tvorbo diastereoizomerne soli. Izkazalo se je, da je najučinkovitejša izvedba z N-acetil-L-glutaminsko kislino. Diastereoizomerno resolucijo smo izvedli v treh korakih. Najprej smo neselektivno tvorili sol v kristalizacijskem mediju etanol/terc butil metil eter (EtOH/TBME), nato selektivno rekristalizirali tvorjeno sol v etanolu do (R)-1-aminoindana (HPLC enantiomerni presežek > 70 %) ter sol ponovno rekristalizirali v sistemu EtOH/voda in tako pripravili (R)-1-aminoindan z zastavljenim enantiomernim presežkom > 98 %. V tretjem sklopu smo potrdili ustreznost pripravljenega intermediata (R)-1-aminoindana za sintezo zdravilne farmacevtske učinkovine (R)(+)-N-propargil-1-aminoindan, na osnovi reakcije nukleofilne substitucije s proparagil benzen sulfonatom v prisotnosti vodne raztopine natrijevega hidroksida (NaOH) v toluenu.
Keywords: (R)-1-aminoindan, reduktivno aminiranje, N-acetil-L-glutaminska kislina, diastereoizomerna resolucija, (R)(+)-N-propargil-1-aminoindan.
Published: 16.09.2014; Views: 822; Downloads: 111
.pdf Full text (2,10 MB)

6.
URESNIČEVANJE JAVNEGA INTERESA ZA KULTURO V MESTNI OBČINI CELJE
Rok Oprešnik, 2015, undergraduate thesis

Abstract: Mestna občina Celje je pristojna za urejanje zadev na področju kulture, ki so v javnem interesu, vključno z varovanjem kulturne dediščine, zagotavljanje stabilnih pogojev za ustvarjanje, distribucijo in dostopnost kulturnih dobrin itd. Normativna ureditev kulture ne ovira, temveč spodbuja občine, da samostojno urejajo zadeve na področju kulture na podlagi strateških dokumentov. Mestni svet Mestne občine Celje je 1. julija 2014 sprejel Program za kulturo, ki določa javni interes za kulturo v obdobju 2014-2020. Ta program se metodološko ne razlikuje od kulturnih programov drugih slovenskih občin, kakor tudi ne od Nacionalnega programa za kulturo 2014-2017. Uresničljivost programov za kulturo je odvisna predvsem od proračunskih zmožnosti države in občin. Reforma javnega sektorja v kulturi ni zgolj stvar normativne ureditve, temveč tudi konkretnih ravnanj in kulturno političnih odločitev na državni in lokalni ravni.
Keywords: javni interes za kulturo, Zakon o uresničevanju javnega interesa za kulturo, program za kulturo Mestne občine Celje 2014-2020, Resolucija o nacionalnem programu za kulturo 2014-2017
Published: 20.07.2015; Views: 440; Downloads: 120
.pdf Full text (393,21 KB)

7.
Search done in 0.21 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica