| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 16
First pagePrevious page12Next pageLast page
1.
ISKANJE RESNICE V KAZENSKEM POSTOPKU
Peter Tkalec, 2013, undergraduate thesis

Abstract: S pojmom resnice se ukvarja predvsem filozofija, sposojajo pa si ga tudi druge znanosti in stroke. Tako je pojem resnice najprej filozofska kategorija, šele nato moralno-etična, psihološka, pravna … V filozofiji se je oblikovalo več skupin teorij resnic, najbolj znane so korespondenčne, varčne in epistemske teorije resnice. Za pravo, predvsem civilno, je značilna konsenzualna teorija resnice, za kazensko pa, tako trdi večina avtorjev, korespondenčna. Korespondenčna teorija resnice ima za resničen tisti stavek, ki je skladen z realnostjo. Vendar je v kazenskem procesnem pravu preveč zavestnih odstopanj od realne slike, zato je primerneje govoriti, da v kazenskem procesnem pravu velja ena od epistemskih teorij resnice, in sicer konstruktivistična. Slednja še vedno priznava veljavo korespondenčni, a hkrati opozarja tudi na aktivno udeležbo človeka pri oblikovanju končne resnice. Največje ovire pri iskanju resnice v kazenskem postopku predstavljajo dokazne prepovedi, ki ščitijo predvsem človekove pravice, poleg teh pa poznamo še nekatere druge ovire, ki ne izhajajo nujno iz zakona, temveč so človeške narave.
Keywords: resnica, kazenski postopek, dokazne prepovedi, procesne pravice, konstruktivizem, obdolženec, pravno sredstvo
Published: 15.04.2013; Views: 1803; Downloads: 343
.pdf Full text (641,69 KB)

2.
EKSKLUZIJA NEVELJAVNIH DOKAZOV - PRIMERJALNOPRAVNA UREDITEV KAZENSKEGA POSTOPKA V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIKE IN REPUBLIKE SLOVENIJE
Daliborka Dakić, 2013, undergraduate thesis

Abstract: Za preprečevanje ali vsaj zmanjšanje kriminalitete je nujno potrebno, da država izvaja tako imenovano kazensko represijo. Podlago za to predstavlja kazenska zakonodaja, pri čemer zraven kazenskega zakonika, ki določa posamezna kazniva dejanja ter sankcije, ki se izrečejo storilcu kaznivega dejanja, potrebuje država tudi vir, ki določa postopek s katerim se ugotavljajo pogoji za kaznovanje, torej Zakon o kazenskem postopku. V diplomskem delu smo tako prikazali kazensko postopkovno ureditev ZDA in RS, pri čemer smo se omejili na institut ekskluzije, kateri predstavlja procesnopravno sankcioniranje kršitev dokaznih prepovedi. Tako smo poudarili različno pravno ureditev, kot posledico zgodovinskega razvoja, hkrati pa izpostavili druge temeljne institute kakor tudi doktrine, ki so primarno usmerjene bodisi v učinkovitost postopka bodisi v varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Pri tem povzemamo, da je temelj za kakršnokoli varstvo v okviru kazenskega procesa, pravni dokument, ki je lahko konvencija, ustava ali zakon, v sistemih »common law« pa tudi sodbe najvišjih sodišč. Subjekti, ki so zavezani k spoštovanju teh dokumentov, torej primarno temeljni procesni udeleženci, pa so poklicani da postopajo v skladu z njimi in poskušajo preprečiti vsak obid le-teh. Ob ugotovitvi, da obe zgoraj navedeni državi strmita k istemu cilju, torej učinkovitemu postopku in zagotovitvi pravic obdolženca, le da z uporabo različno urejenih sredstev, zaključujemo, da je potrebno, kljub različnostim, obe pravni ureditvi spoštovati, pri tem pa predsodke pustiti ob strani.
Keywords: ekskluzija, kazensko procesno pravo, obdolženec, materialna resnica, neveljaven dokaz, človekove pravice, psihološka okužba, doktrina sadežev zastrupljenega drevesa
Published: 16.04.2013; Views: 1553; Downloads: 470
.pdf Full text (667,19 KB)

3.
Veljavnost ocenjevanja obraznih mikro izrazov : magistrsko delo
Urša Zupan, 2011, master's thesis/paper

Abstract:
Keywords: kazenski postopek, resnica, laži, odkrivanje laži, poligraf, telesna govorica, emocije, mikro izrazi, magistrska dela
Published: 04.01.2012; Views: 2133; Downloads: 325
.pdf Full text (1,24 MB)

4.
RAZISKAVA ETIČNEGA OBNAŠANJA IN VREDNOT RAČUNOVODIJ V BOSNI IN HERCEGOVINI
Merima Bajrektarević, 2012, undergraduate thesis

Abstract: Etika? Samo filozofska disciplina, ki se ukvarja s človekovim hotenjem in ravnanjem, ali nekaj, vsajeno globoko v nas, brez česa ljudje izgubljajo osebnost, ugled, položaj; kakor v družini, tako tudi v poslovnem svetu? Nekaj zelo pomembnega, brez česa ljudje ne moremo bitji ljudje, ali nekaj sploh nepomembnega, česar se ne zavedamo, niti ne potrebujemo? Etika je vsakdanja tematika človekovega življenja, s katero se nezavestno srečujemo od začetka našega življenja pa skozi vse naše odraščanje in tudi v poslovnem svetu. Je pojem, ki je nujno potreben v naši podzavesti, saj drugače prihaja do velike izgube, do škandalov in dilem, iz katerih se potem človek zelo težko izvleče. Resnica je, da je etika del človekovega in tudi podjetnikovega življenja, vprašanje je samo, kako se odzivamo na njeno uveljavljanje. Posebej v poslovnem svetu. Mogoče se nam zdi, da je etika sploh nekaj nepomembnega poleg vse moči in položajev, ki jih ljudje v tem svetu imajo, ampak resnica je, da poslovni svet sploh ne bi obstajal brez etike. Potem se lahko vprašamo, ali se sploh zavedamo nujnosti etike v poslovnem svetu in tudi v našem življenju? Ali nam je mar, če ljudje zavestno lažemo ali odraščamo v svetu resnice in poštenosti? Ali lahko verjamemo drug drugemu, če etiki ne pripisujemo pomembnosti, katero potrebuje? Pomembno je, da se zavedamo, da živimo v organizaciji, v kateri sam človek zmore malo, v sodelovanju z drugimi pa naredi veliko. Enako velja tudi za poslovni svet, v katerem ena organizacija ali podjetje samo ne more narediti veliko. Da bi lahko sodelovali, potrebujemo zaupanje, poštenost, verodostojnost ali pa, povedano drugače, etiko v zavesti vsakega človeka. Računovodstvo je zelo pomemben del poslovnega sveta, v katerem je etika tako rekoč ključnega pomena za to, da lahko računovodja dolgoročno deluje in pridobi zaupanje tako notranjih udeležencev podjetja kot zunanjih uporabnikov, saj le-ti vsebujejo informacije, ki so ključne za veliko ljudi. Če te niso resnične in poštene, lahko naredijo veliko škode. Vprašanje je, ali se računovodje tega sploh zavedajo v svojem poklicu? Ali se zavedajo pomena osebne etike in profesionalne etike v svojem delovanju, pa tudi same vloge računovodje v podjetju? Na ta vprašanja bomo poskusili odgovoriti v diplomskem seminarju, saj menim, da se vsak človek, še posebej računovodja, mora zavedati in poznati pomen etike v svojem poklicu. Tudi, če deluje drugače, mora biti seznanjen s tem, kaj prinašajo neetične odločitve ter da je dolgoročni uspeh za vsakega človeka, računovodjo, podjetje, da ravna po moralno-etični plati, tudi, če je to daljša pot do zaslužka, tudi, če se znajdemo v situaciji, za katero menimo, da je vanjo nujno potrebno poseči z neetičnimi odločitvami.
Keywords: etika, profesionalna etika, morala, moralne vrednote, računovodja, kodeks, etika za računovodske strokovnjake, (ne)etično obnašanje, informacija, resnica
Published: 23.11.2012; Views: 1442; Downloads: 89
.pdf Full text (1018,61 KB)

5.
DOKAZNI STANDARDI V IZVŠILNEM POSTOPKU
Barbara Gerlec, 2013, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo obravnava vprašanje dokaznih standardov v izvršilnem postopku. Sami temi se najprej približamo preko spoznavanja vsebin, ki predstavljajo izhodišče dokaznih standardov v izvršilnem postopku. To dosežemo preko spoznavanja samega izvršilnega postopka in dokaznih standardov ter načel in ostalih vsebin, ki jih ovsebinjajo, kot je na primer načelo proste presoje dokazov (pomeni, da je sodniku prepuščena presoja o tem ali neko dejstvo šteje za resnično ali ne, seveda ob upoštevanju celotnega postopka), ki izhaja iz načela materialne resnice oz. je materialna resnica njegova podlaga. Spoznati moramo tudi, kaj je sama resnica in kakšna stopnja spoznanja o resnici je potrebna, da v izvršilnem postopku dosežemo zadovoljivo stopnjo dokaznega standarda. Poleg resnice je pri obravnavi dokaznega standarda drug pomembni sestavni del proces dokazovanja. Stopnja resnice, ki jo mora sodnik med spoznanjem doseči, je stopnja resnice o tistih dejstvih, ki jih stranka v postopku dokazuje in na katera opira svoje zahtevke. Izpolnitev dokaznega standarda je namreč uspeh dokazovanja, je dokazanost. Pri tem se v precejšnji meri naslonimo na pravdni postopek, sestavni del katerega dokazni postopek je in njegove zakonske določbe, ki se smiselno uporabljajo v izvršilnem postopku. Tu se srečamo z dokaznim bremenom v povezavi s trditvenim bremenom. Za stranke je namreč izrednega pomena, katera od njiju mora dejstva zatrjevati, saj mora dejstva, ki jih zatrjuje, opreti na dokaze (dokazno breme), da se ne bi postopek končal z non-liquet situacijo, kar bi pomenilo neuspešen dokazni postopek. Ker se dokazi presojajo na podlagi dokaznih standardov, nas to privede do spoznanja, da nižje postavljeni dokazni standard pomeni večjo verjetnost, da bo dokazni postopek uspešno izpeljan in obratno, obratno pa velja za višji dokazni standard. Za uspešno razumevanje samega pojma dokaznega standarda in presojanja o tem, kakšna stopnja dokaznega standarda je primerna v posameznem primeru, je dobro, da poznamo tudi teorije, ki so jih oz. jih še zastopajo nekateri pravniki in teoretiki. Pri tem izstopa predvsem teorija korespondence (spoznanje je resnično, kadar subjektivna slika ustreza objektivni stvarnosti), ki je opremljena z vedno več kritikami novejših teorij. Ta teorija bi namreč pomenila zahtevo po visoki stopnji prepričanja, morda lahko govorimo celo o gotovosti dokaznega standarda, ki pa jo je, glede na vsa znana dejstva in nekatere nepremostljive ovire med procesom spoznanja, težko pričakovati ali celo zahtevati. Zato se večina novodobnih teoretikov zavzema za verjetnost kot stopnjo dokaznega standarda in celo njeno prožnost (od verjetnosti do pretežne verjetnosti). Ob obravnavi teme hitro pridemo do spoznanja, da je definicija samega dokaznega standarda problematična in velja za eno najbolj spornih vprašanj teorije in prakse ter kliče po vsebinski napolnitvi. Če se osredotočimo na izvršilni postopek, se tam v večini primerov zahteva dokazni standard verjetnost, sicer naj to še vedno ne bi veljalo za meritorne sklepe (odločanje o glavni stvari), je pa dokazni standard izrecno znižan v postopku za izdajo začasne odredbe. To določa tudi rek fumus boni iuris, saj naj bi to vodilo v bolj smiselne, hitre postopke in pomenilo večjo ekonomičnost. To v izvršilnem postopku izhaja iz še enega vidnejšega načela, načela stroge formalnelegalitete. Po tem načelu še enkrat več presojamo o smiselnosti postavljanja previsokih dokaznih standardov v izvršilnem postopku. Izvršilni sodnik je namreč pri svojemodločanju vezan na izvršilni naslov in mora v njem ugotovljeno terjatev upoštevati.Prepovedano je ponovno odločanje o že pravnomočni zadevi. Ponovno pa se vprašanje dokaznih standardov postavlja pri odločanju o pravnih sredstvih v izvršilnem postopku, predvsem pri odločanju o ugovoru dolžnika in ugovoru tretjega. Tudi tukaj je nova ureditev prinesla spremembe, s tem ko prepušča dokončno odločitev o tem izvršilnemu sodniku in ne napotuje več na pravdo, četudi gre za
Keywords: izvršilni postopek, dokazni standardi, resnica, spoznanje, dokazovanje, načela, verjetnost
Published: 24.04.2013; Views: 2252; Downloads: 287
.pdf Full text (390,95 KB)

6.
Problematika dokazovanja in dokaznega bremena v davčnem ugotovitvenem postopku
Vanja Jerovšek Verbič, 2013, master's thesis

Abstract: V magistrski nalogi so obravnavani problemi dokazovanja in dokaznega bremena kot osrednjega dela davčnega ugotovitvenega postopka. Namen ugotovitvenega postopka je, da se ugotovijo dejstva in okoliščine konkretnega primera, ki so pomembne za sprejem zakonite odločitve v davčni zadevi, ter zavezancem za davek omogočiti zavarovanje njihovih koristi in pravic. Edina podlaga za odločanje je lahko materialna resnica, izjeme lahko določa le zakon. Dejstva in okoliščine se ugotavljajo z dokazi, ki so osrednji instrument ugotovitvenega postopka in brez njihove izvedbe ni mogoče zadostiti načelu materialne resnice v davčnih zadevah. Presojo verodostojnosti pridobljenega dokaza za ugotovitev določenega dejstva in uporabo tistih dokazov, ki jih davčni organ šteje za neizpodbojne, se izvede po postopku dokazovanja. Dokazno breme v tem postopku je na davčnem organu, ki sme uporabiti davčnopravno normo le takrat, ko so v konkretnem primeru izpolnjene vse abstraktno določene predpostavke. Tako je dolžnost davčnega organa, da dokaže dejstva, na podlagi katerih nastane, se poveča ali ne nastane oziroma se zmanjša davčna obveznost. Ta postopek oziroma proces pa je lahko uspešen le, če davčni organ materialno pravo dobro pozna že ob začetku dokazovanja v posamezni zadevi ter da izvede tudi dokaze, izvedbo katerih mu je predlagal zavezanec za davek.
Keywords: Davčni postopek, posebni upravni postopki, načelo subsidiarnosti, davčni ugotovitveni postopek, ugotavljanja dejstev, načela dokaznega postopka, dokazovanje v sodnih postopkih, materialna resnica, dokazno breme, cenitveni postopek, dolžnost izvedbe dokazov, načelo proste presoje dokazov.
Published: 22.08.2013; Views: 2274; Downloads: 521
.pdf Full text (1005,90 KB)

7.
8.
DOKAZNI STANDARDI V PRAVDNEM POSTOPKU
Maša Baruca, 2015, undergraduate thesis

Abstract: Diplomska naloga opisuje uporabnost različnih dokaznih standardov in prima facie dokaza v pravdnem postopku. V diplomski nalogi sem najprej predstavila nekatera temeljna načela civilnega postopka, ki se povezujejo z vsebino dokaznih standardov. V nadaljevanju diplomske naloge sem pisala o dokazovanju in različnih vrstah dokazov. Pisala sem tudi o trditvenem in dokaznem bremenu, v jedru pa o dokaznih standardih v civilnem postopku s primeri sodb. Poznamo različne dokazne standarde, ki se povezujejo s stopnjami materialne resnice, ki so gotovost, prepričanje, verjetnost in dvom. Posebej sem se posvetila prima facie dokazu, ki v našem pravu še skorajda ni uporabljen institut, malo pa je tudi o njem napisanega v naši literaturi. Pravzaprav, tega instituta naš Zakon o pravdnem postopku ne pozna. Pri preučevanju tega instituta mi je pomagala sodba s področja gospodarskega prava, čeprav je bil ta instiut v tem primeru napačno uporabljen.
Keywords: dokazni standard, pravdni postopek, gotovost, prepričanje, verjetnost, dvom, resnica, dokazno breme, prima facie dokaz.
Published: 07.07.2015; Views: 2330; Downloads: 596
.pdf Full text (603,89 KB)

9.
Medijska fenomenologija
Boris Vezjak, 2009, independent scientific component part or a chapter in a monograph

Keywords: mediji, cenzura, novinarstvo, resnica, novinarska etika
Published: 10.07.2015; Views: 825; Downloads: 30
URL Link to full text

10.
Odkrivanje resnice in laži na podlagi mikro-obraznih izrazov
Nathan Klasinc, Katra Tomažič, 2012, published scientific conference contribution

Keywords: zaslišanje, laži, resnica, obrazni izrazi
Published: 10.07.2015; Views: 443; Downloads: 132
URL Link to full text

Search done in 0.2 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica