Search the digital library catalog

Abstract: Ob koncu vojne je v Jugoslaviji Komunistična partija prevzela oblast in pri tem med drugim izvajala represijo proti medvojnim in političnim nasprotnikom. Z analizo neobjavljenih in objavljenih primarnih virov ter primerjavo podatkov iz relevantne literature smo izvedli raziskavo o represiji in prevzemu oblasti v Prekmurju, in sicer v prvem povojnem obdobju, leta 1945. Pokrajina je bila zaradi svoje lege manj vključena v narodnoosvobodilno gibanje in vojno dogajanje, prav tako je bila edina pokrajina, ki je imela madžarskega okupatorja, ki je uvajal svojo raznarodovalno politiko s ciljem madžarizacije prostora. Ob osvoboditvi Prekmurja s strani sovjetske Rdeče armada so oblast hitro prevzeli člani Osvobodilne fronte, ki jim je sledila delegacija Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta, ki je utrdila partijski prevzem oblasti. S pomočjo aktivistov iz drugih delov Slovenije so oblikovali vse veje komunistične oblasti in hitro začeli z obračunavanjem z nasprotniki. V prvih tednih po osvoboditvi je bila priprta večina članov okupatorskih organizacij, domnevni sodelavci okupatorja in večji del vidnejših osebnosti predvojnega Prekmurja. Tem posameznikom so nato sodili na hitro oblikovanem vojnem sodišču, kjer so številne obsodili sodelovanja z okupatorjem in jim tudi zaplenili premoženje. Predvsem v prvem obdobju je vojaško sodišče na smrt obsodilo nekatere najpomembnejše osebnosti, pri katerih sta bili obsodba in izvršitev izrečene kazni že v času obsodbe in predvsem po osamosvojitvi Sloveniji razlog za polemike v Prekmurju. Vojnim sodiščem je julija 1945 sledilo sodišče narodne časti, ki je obsodilo še 212 do tedaj neobsojenih domnevnih sodelavcev okupatorja. Obsodbe so povzročile veliko osebnih tragedij, in to ne samo obsojencem, ampak tudi njihovim svojcem, ki so poskušali na vse načine razveljaviti razsodbe in si povrniti status v družbi.
Keywords: Slovenija, Prekmurje, Jugoslavija, komunizem, 1945, druga svetovna vojna, represija, sodišča, OZNA, zaplemba premoženja, sodni procesi, revolucija, prevzem oblasti.
Published in DKUM: 12.03.2025; Views: 0; Downloads: 10
Full text (1,30 MB)

Abstract: Posledica vojne je velikokrat menjava oblasti. Nič drugače ni bilo v povojnem obdobju druge svetovne vojne na Slovenskem. Jugoslavija se je le po dobrem desetletju morala posloviti od monarhije. Na oblast je prišla Komunistična partija Jugoslavije, katere cilj je bil imeti odločilno vlogo v vseh aspektih tako javnega, kot zasebnega življenja. Ker je sprva bila malo številčna, je svojo oblast krepila z izvajanjem nasilja nad posameznikom in skupinami, ki bi lahko v prihodnosti ogrozile njen obstoj. Zaradi ustanavljanja delovnih in koncentracijskih taborišč, izvajanja izvensodnih pobojev in obsežnega kršenja človekovih pravic jo upravičeno štejemo za enega od totalitarnih sistemov. V diplomskem delu je prikazano, v kakšnem obsegu je oblast po vojni izvajala represivne ukrepe nad svojim prebivalstvom. V ospredju je poudarek predvsem na desetletnem obdobju po koncu druge svetovne vojne, saj je represija ravno v tem obdobju bila največja. Zaradi aktualnih razmer, ki jih je povzročila pandemija COVID-a 19 v tem letu, je prikazana primerjava z represijo državnih organov z namenom zajezitve širjenja virusa. Kljub temu da represija v povezavi s koronavirusom ni tako obsežna, je vseeno prišlo do omejitve določenih človekovih pravic. Veliko bolj kot njihov obseg, pa sta vprašljivi njihova sorazmernost in legitimnost. Vir pridobljenih informacij so knjige o povojnem obdobju Jugoslavije. Večina knjig je iz časa po osamosvojitvi, saj prejšnji sistem ni dovoljeval kritike oblasti. Zaradi aktualnosti pandemije COVID-a 19 o njem še ni knjižnega gradiva, zato so bili članki na internetu glavno vodilo pri pisanju diplomskega dela.
Keywords: diplomske naloge, demokracija, totalitarizem, partija, oblast, represija
Published in DKUM: 09.09.2020; Views: 1590; Downloads: 149
Full text (437,25 KB)

Abstract: POVZETEK Ilegalne organizacije so se pojavile kmalu po drugi svetovni vojni, njihov glavni politični cilj je bil zrušenje komunistične oblasti. Diploma zajema dve ilegalni skupini. Mlakar-Palčkova skupina je delovala leta 1947, Palčkova skupina pa v letu 1950, v udbinih arhivih sta obravnavani pod enotnim imenom: Palčkova banda. Obe sta delovali na širšem območju Dramelj, zato so v diplomi raziskane tudi splošne razmere in delovanje lokalnih oblasti. Z raziskovanjem sem odkrila, da so bili ljudje nezadovoljni z novo oblastjo in lokalnimi razmerami. Nekatere ilegalne skupine v Sloveniji so imele stike s slovenskimi vojaškimi in političnimi emigranti v begunskih taboriščih v Avstriji in Italiji, vse kaže, da Drameljski ilegalni skupini z njimi nista bili povezani. Mlakar-Palčkova skupina, je delovala na političnih in ideoloških temeljih, kar je dokazovala z ropanjem in uničevanjem arhivov in dokumentacije zadrug ter krajevnih ljudskih odborov, z napadi na najbolj vnete podpornike oblasti in s simboli. Dokazano se je leta 1947 Mlakar-Palčkova skupina povezala z ilegalno organizacijo GROM in z Jožetom Goležem, samooklicanim vodjem svoje ilegalne organizacije. Ukrepi Udbe so jim nadaljne akcije in povezovanje preprečili in skupine so bile razbite. Nekatere člane in podpornike so ujeli in jim sodili, nekaterim pa je uspelo pobegniti. Ivan Lavbič-Palček se je oblastem izmuznil in se uspešno skrival pri domačinki vse do leta 1950. Razmere za prebivalstvo so postajale vse slabše predvsem zaradi vedno hujše represivne oblasti, ki so kmečko prebivalstvo videvale kot sovražnika. Nekateri nezadovoljneži so pristopili k novi ilegalni skupini, katero je vodil Palček in po njemu se imenuje Palčkova ilegalna skupina. Ta skupina ni imela več ideološke podlage, njihove akcije so se omejile na ropanje posameznikov in črne zakole. Skupina je bila še hitreje uničena in s tem je bila ilegalna dejavnost na tem območju dokončno zatrta. Domačini ki so jih podpirali so bili večinoma izdani od Palčka, ki je v zaporih razkril imena vseh svojih pomagačev in oblast je to situacijo izkoristila. Zaprla je ogromno ljudi in zaplenila veliko premoženja. Zaradi izdaje je veliko ljudi mislilo, da je bil Palček že od vsega začetka povezan z oblastmi, kar pa ni bilo dokazano. Veliko domačinov je bilo pripravljenih razkriti svoje videnje tistega obdobja.
Keywords: Palčkova ilegalna skupina, Dramlje, represija, upor, Udba.
Published in DKUM: 29.01.2013; Views: 3533; Downloads: 300
Full text (2,34 MB)