1. Spremljanje reoloških lastnosti anorganskih prahov : magistrsko deloMarko Šket, 2020, master's thesis Abstract: Naš namen je določiti reološke lastnosti različno obdelanih pigmentnih vzorcev titanovega dioksida. Ker težimo k čim boljši optimizaciji predelovalnega procesa so nam ti podatki v pomoč pri napovedovanju predelovalnih lastnosti pigmenta. Z delom želimo pridobiti boljše poznavanje vpliva površinske obdelave pigmetnega TiO2 med njegovo predelavo na reološke lastnosti, kar bo podjetju Cinkarna Celje omogočalo izboljšanje predelovalnega procesa. V začetni fazi naloge smo določili reološke lastnosti različnih reprezentativnih tipov pigmentnega titanovega dioksida. Upoštevajoč dobljene podatke začetnih meritev smo izbrali tri teste in delovne pogoje za nadaljnje delo. Izbrali smo test stabilnosti s spreminjanjem pretoka, test stisljivosti in test posedanja s stresanjem. Omenjene teste smo izvedli za vse reprezentativne kot tudi za vse konkurenčne tipe pigmentnega titanovega dioksida. Potek dela smo nadzorovali s kontrolnimi postopki. Več reoloških lastnosti kot smo določili za posamezni pigmentni vzorec titanovega dioksida, lažje je bilo razumevanje njegovega obnašanja v industrijskem procesu in lažje smo napovedali njegove predelovalne lastnosti. Ugotovili smo, da lahko ob natančnem poznavanju reoloških lastnosti napovemo obnašanje preučevanih vzorcev v predelavi. Vendar bi bilo za natančno poznavanje reoloških lastnosti posameznih pigmentov potrebno izvesti več kot tri teste ter tudi mnogo več ponovitev, kot smo jih izvedli v okviru te naloge.
Keywords: pigment, prah, reološke lastnosti, titanov dioksid
Published in DKUM: 04.03.2020; Views: 2453; Downloads: 302
 Full text (1,73 MB) |
2. VPLIV DOLŽINE SOLJENJA NA REOLOŠKE, KEMIČNE IN SENZORIČNE LASTNOSTI PRŠUTABoris Potočnik, 2015, master's thesis/paper Abstract: V poskusu smo ugotovljali vpliv skrajšanega soljenja na izgube med predelavo, kemično sestavo ter reološke in senzorične lastnosti pršuta. Stegna sedmih imunokastratov (n = 14) smo razdelili v dve skupini, jih nasolili za 6 (skrajšano soljenje) oziroma 18 (klasično soljenje) dni in predelali po standardnem postopku za kraški pršut. Med predelavo smo spremljali izgubo teže, na zrelih pršutih pa smo opravili kemično, senzorično in reološko analizo. Trajanje soljenja ni imelo vpliva (P < 0,05) na izgubo teže med predelavo. V primerjavi s klasično soljenimi smo pri pršutih s skrajšanim soljenjem ugotovili značilno (P < 0,05) višjo vrednost za aktivnost vode, nižjo vsebnost soli in višji indeks proteolize. Analiza reoloških lastnosti je pokazala, da so bili pršuti pri skrajšanem soljenju značilno (P < 0,05) mehkejši, manj kohezivni, gumijasti, elastični in žvečljivi ter so imeli večji indeks relaksacije. Senzorična analiza je pokazala povezavo skrajšanega soljenja (P ˂ 0,05) z večjo intenzivnostjo barve mišic, manjšo slanostjo ter hkrati večjo sladkostjo, grenkostjo, kislostjo in intenzivnostjo tujih okusov. S skrajšanim soljenjem smo uspeli znižati vsebnost soli, a so se na pršutu hkrati pokazali tudi nekateri negativni učinki, predvsem s stališča senzoričnih lastnosti, zaradi česar bi bilo potrebno v prihodnje prilagoditi tudi druge faze predelave.
Keywords: pršut, skrajšano soljenje, senzorične lastnosti, reološke lastnosti, kemična sestava
Published in DKUM: 22.06.2015; Views: 2339; Downloads: 206
Full text (1,09 MB) |
3. Vpliv vrste veziva in aditiva na lastnosti vodnega premaza v primerjavi s topilnim sistemomMartina Jerman, 2014, master's thesis Abstract: Namen raziskave je ugotoviti, katera vrsta veziva na vodni osnovi omogoča formuliranje premaza, ki bo imel najbolj primerljive lastnosti glede na alkidni topilni sistem in kateri dodatki omogočajo podaljšanje odprtega časa v taki meri, da je mogoče doseči zadovoljive aplikativne lastnosti. Namen je tudi določiti reološki profil vodnih premazov in jih primerjalno okarakterizirati na topilne sisteme.
V okviru magistrske naloge smo testirali različna veziva na osnovi novih tehnologij ter končne lastnosti primerjali z lastnostmi konvencionalnega alkidnega sistema. Vzorcem smo določili reološko krivuljo, mejne napetosti, elastični strižni modul, odprti čas, indeks nezatekanja, ocenili razlivnosti in določili mehanske lastnosti. Ker same reološke meritve ne povedo veliko, smo poskušali najti korelacijo z meritvami zatekanja in oceno razlivnosti. K vsakemu vezivu smo dodali serijo aditivov in izvedli analize odprtih časov ter poskušali ugotoviti ali se katera kombinacija veziva in podaljševalca odprtega časa približa topilnemu alkidu.
Rezultati raziskav odprtega časa so pokazali, da nobeno vezivo na vodni osnovi nima zadovoljivega odprtega časa. V kolikor hibridnim in tribridnim vezivom dodamo aditiv za podaljšanje odprtega časa pa se v odprtem času zelo približamo topilnim sistemom. Najbolje so se izkazali glikoli, predvsem etilen glikol in geminisurfaktant. V sijaju, odprtem času in razlivnosti se je topilna referenca izkazala malenkost bolje. Mehanske lastnosti vodnega premaza zelo zavisijo od izbire veziva, v zatekanju pa je vodni sistem primerljiv s topilnim. Bistvena je razlika v viskoznosti topilnih in vodnih premazov pri visokih strižnih napetostih, zaradi česar lahko topilne premaze nanesemo v večjih debelinah, kar na koncu lahko doprinese tudi k izboljšanim mehanskim lastnostim in boljši razlivnosti.
Keywords: vodni premazi, razlivanje, zatekanje, mehanske lastnosti, reološke lastnosti
Published in DKUM: 07.04.2014; Views: 2274; Downloads: 200
 Link to full text |
4. REOLOŠKE LASTNOSTI PAST ZA SAMOZGOŠČEVALNE BETONEMarko Tučič, 2009, undergraduate thesis Abstract: Z gradnjo vse zahtevnejših objektov se je pojavila tudi potreba po betonih, ki omogočajo izdelavo vitkih konstrukcij z veliko nosilnostjo. Novi kemični dodatki omogočajo projektiranje samozgoščevalnih betonskih mešanic, ki jih pri vgrajevanju ni potrebno vibrirati saj prehajajo med armaturo in se v opažu konsolidirajo pod vplivom lastne teže. Takšni betoni dosegajo višjo kvaliteto zaradi homogene strukture in so tudi bolj ekonomični.
V okviru diplomskega dela sem raziskoval reološke lastnosti cementne paste, ki je tekoča faza svežega samozgoščevalnega betona. Cementna pasta odločilno vpliva na reološke lastnosti samozgoščevalnih betonov, zato lahko na osnovi lastnosti paste sklepamo na lastnosti betona. Na ta način bistveno zmanjšamo potrebne količine materialov potrebnih za preiskave. Izvedel sem dva tipa preizkusov in sicer merjenje časa pretoka 0.9 l paste skozi standardni lijak in čas padanja kovinske kroglice skozi stolpec paste. Uporabil sem paste z različnimi deleži kamene moke glede na maso cementa in sicer od 20 do 200 %. Paste sem pripravili z različnimi vodocementnimi faktorji v območju od 0.45 do 0.70 in z maksimalno priporočeno dozo superplastifikatorja 1 % glede na maso cementa.
Ugotovil sem, da se z večanjem vodocementnega razmerja povečuje fluidnost paste, saj se čas iztoka paste skozi lijak zmanjša za 92 %. Po drugi strani pa se zaradi večanja deleža polnila povečujejo notranje sile v pasti, s tem pa se povečuje kohezivnost paste in manjša njena fluidnost. Pri primerjavi časov obeh preizkusov sem ugotovil, da se pri vodocementnih faktorjih od 0.45 do 0.70 enakomerno povečuje razmerje v času pretoka skozi lijak in času potovanja kroglice skozi pasto, ki ima obliko linearne funkcije z smernim koeficientom 0.325 in napako 0,035.
Keywords: samozgoščevalni beton, cementna pasta, reološke lastnosti
Published in DKUM: 21.12.2009; Views: 3894; Downloads: 223
Full text (495,28 KB) |
