Search the digital library catalog

Abstract: V magistrskem delu smo raziskovali derivate amonijaka, in sicer metilamine (dimetilamine, trimetilamine in tetrametilamine) ter njihove koordinacijske spojine. Predpostavili smo, da bodo metilamini (dimetilamini, trimetilamini in tetrametilamini) tvorili trdne produkte z vodikovimi halogenidi, kjer smo izbrali halogeni element klor. Reaktante smo sintetizirali z reakcijo nevtralizacije pri sobni temperaturi ter s segrevanjem na vodni kopeli. Reakcija med metilaminom ter klorovodikovo kislino je bila uspešna, tako da smo dobljeni produkt metilamonijev klorid karakterizirali ter potrdili z rentgensko monokristalno analizo. Ostali produkti reakcij so bili neobstojni, tako da smo jih označili za neuspešne sinteze. Glede na to, da se metilamini (dimetilamini in trimetilamini) obnašajo podobno kot amonijak, smo jih uporabili pri tvorbi koordinacijskih spojin. Za centralni atom smo izbrali baker, ki smo ga dodajali v obliki bakrovih(II) spojin (CuSO4·5H2O, Cu(CH3COO)2,Cu(CH3COO)2·H2O ter CuCl2). Sinteze koordinacijskih spojin so potekale pri različnih množinskih razmerjih (1:1, 2:1 ter 4:1) in različnih topilih (metanol, etanol, destilirana voda ter acetonitril). Sinteze reaktantov smo izvedli z mešanjem pri sobni temperaturi ter z reakcijo na refluksu. Za karakterizacijo nastalih kristalov smo uporabili termogravimetrično metodo (TGA) in monokristalno rentgensko analizo. Uspešno smo sintetizirali štiri nove spojine, katerim smo določili pripadajočo strukturo ter jih opisali. Ostali analizirani vzorci so se izkazali za že znane spojine, katerih strukture so karakterizirane ter opisane v člankih.
Keywords: metilamonijev klorid, bakrove(II) spojine, vodikovi halogenidi, koordinacijske spojine, termogravimetrična metoda (TGA), rentgenska analiza na monokristalu
Published in DKUM: 03.05.2021; Views: 597; Downloads: 67
Full text (2,58 MB)

Abstract: V pričujočem delu sem se ukvarjala s sintezo in karakterizacijo novih koordinacijskih spojin kobaltovega(II) in nikljevega(II) acetata z N-donorskimi ligandi. Med slednjimi sem uporabljala komercialne 2-, 3- in 4-aminopiridin (apy), piridin-2-karboksamid (pikolinamid) (pia), piridin-3-karboksamid (nikotinamid) (nia) in piridin-4-karboksamid (izonikotinamid) (isn). Za centralne ione sem izbrala kobaltove in nikljeve ione, saj je bila večina sintez že opravljena na podobnih sistemih z bakrovimi ioni. Sintez sem se lotila predvsem zaradi zanimanja, kako se spreminjajo strukturne, spektroskopske in magnetne lastnosti spojin, ki nastanejo, če centralnim ionom dodajamo ligande z enakimi substituentami in z različnim mestom vezave na aromatski obroč. Nove spojine sem sintetizirala s kobaltovim(II) acetatom di- in tetrahidratom ter nikljevim(II) acetatom tetrahidratom ter zgoraj naštetimi ligandi v različnih topilih (največkrat so bili uporabljeni metanol, voda, dimetilformamid in diklorometan). Slednja sem izbirala glede na topnost kemikalj v njih oziroma hitrost raztapljanja, želeno temperaturo reakcije, predhodnih poročil in topnosti produkta v samih topilih. Reakcije sem izvajala pri sobni temperaturi na mešalu, pod refluksom ali solvotermalno pri povišani temperaturi in tlaku. Sintetizirane spojine smo karakterizirali z rentgensko analizo na monokristalu ter infrardečo spektroskopijo, poleg tega pa smo določali njihove magnetne lastnosti. Kot pomožno metodo smo uporabljali rentgensko praškovno difrakcijo. Nove spojine, ki sem jih uspela sintetizirati, so enojedrne: [Co(O2CCH3)2(2–apy)2], [Co(O2CCH3)2(4–apy)2(H2O)2], [Ni(O2CCH3)2(4–apy)2(H2O)2], [Co(nia)2(H2O)4](CH3COO)2• 2H2O, [Ni(O2CCH3)(pia)2•H2O](CH3COO)•2H2O, [Ni(O2CCH3)2(isn)2(H2O)]•C3H7NO, večjedrne: {[Co(O2CCH3)2(3–apy)2]•H2O}n in {[Ni(O2CCH3)2(3–apy)2]•H2O}n, uspela pa sem sintetizirati tudi dvojedrno spojino: [Co2(O2CCH3)4(isn)4]•2C3H7NO. Zelo zanimiva je spojina [Co(O2CCH3)2(2–apy)2]. Uspela sem namreč sintetizirat tri polimorfne modifikacije te spojine, monoklinsko, triklinsko in ortorombsko. Poleg tega sta zanimivi strukturi spojin kobaltovega(II) oziroma nikljevega(II) acetata s 3-aminopiridinom, saj tvorita enote [M(O2CCH3)2(3–apy)2] (M = Co ali Ni), ki so preko mostovnih 3-apy ligandov povezane v polimerne verige. Vsi kompleksi se v magnetnem polju obnašajo paramagnetno. Centralni ioni so dovolj narazen, da med njimi ne prihaja do interakcij. Rezultati meritev so pokazali tudi, da so izmerjeni magnetni momenti v skladu s teoretičnimi podatki za Co2+ in Ni2+. IR spektri kažejo razlike v –NH2 valenčnih nihanjih, nihanjih obročev in −COO− skupine.
Keywords: kobaltov(II) acetat tetrahidrat, nikljev(II) acetat tetrahidrat, aminopiridini, piridinkarboksamidi, rentgenska analiza na monokristalu, magnetne meritve, IR spektroskopija
Published in DKUM: 20.04.2012; Views: 2891; Downloads: 383
Full text (4,74 MB)