| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 14
First pagePrevious page12Next pageLast page
1.
Interaktivni park Mura
Ana Simonič, 2019, master's thesis

Abstract: V magistrski nalogi obravnavam temo s področja interaktivnega izobraževanja. Projektna naloga je podkrepljena s teoretičnimi izhodišči, vezanimi na interaktivno izobraževanje in turizem, študijami referenčnih primerov in prostorskim kontekstom. V nalogi predstavim prostorski problem kraja Sladki Vrh in njegovih potencialov ter na podlagi analiz predlagam lokacijo za program, ki bi rešil nedefiniran in degradiran, vendar kakovosten odprt prostor v naravi ob reki Muri. V magistrski nalogi se ukvarjam z urbanistično reurbanizacijo okolja, kar skušam doseči z vzpostavitvijo novega interaktivnega centra s spremljevalnim programom, ki prostor revitalizira in ga poveže z že obstoječo turistično ponudbo, ki je v bližnji okolici. Projekt je zasnovan trajnostno in spoštuje specifičnost okolja, v katero je postavljen, programsko dopolnjuje kraj in omogoča njegov nadaljnji razvoj. Park simboliko in program išče v naravnih in kulturnih danostih in ga vpeljuje v prostor na sodoben način, ki je zanimiv tako lokalnemu prebivalstvu kot tudi novim uporabnikom. Interaktivni center predstavlja tehnološko sodoben način učenja o prostoru.
Keywords: Sladki Vrh, interaktivni center, turizem, reka Mura, arhitektura
Published: 14.10.2019; Views: 486; Downloads: 107
.pdf Full text (177,41 MB)

2.
Argumenti za in proti izgradnji hidroelektrarn na reki Muri
Rok Ovniček, 2019, undergraduate thesis

Abstract: V večini evropskih držav imajo investitorji velike težave pri umeščanju novih energetskih objektov v prostor. To nazorno kaže tudi primer umeščanja novih hidroenergetskih objektov, ki smo ga predstavili v diplomski nalogi. Reka Mura je potencialno zanimiva za gradnjo novih hidroelektrarn, kar kažejo dobre izkušnje, ki jih imajo s številnimi tovrstnimi objekti v sosednji Avstriji. Dograditev dveh »najmlajših« hidroelektrarn Gössendorf in Kalsdorf na reki Muri sega v leti 2012 in 2013. Četudi začetek aktivnosti za izgradnjo hidroelektrarn na reki Muri v Sloveniji sega skoraj 15 let nazaj, se zdi, da so Dravske elektrarne Maribor čedalje bolj odmaknjene od pričetka investicije. Seveda se ob tem postavlja vprašanje, kako bomo v Sloveniji uresničili čedalje bolj prisotno zahtevo, da je potrebno v naslednjih letih električno energijo, pridobljeno v termo in jedrski elektrarni, nadomestiti z električno energijo iz obnovljivih virov energije.
Keywords: energija, hidroelektrarna, porečje, reka Mura, obnovljivi viri energije.
Published: 22.05.2019; Views: 1017; Downloads: 178
.pdf Full text (3,08 MB)

3.
Okraj Gornja Radgona 1945-1950
Ivan Rihtarič, 2016, doctoral dissertation

Abstract: Okraj Gornja Radgona je meril 338,26 km² in imel 1947. leta 29.274 prebivalcev. Njegova obmejna lega ob Muri proti Avstriji mu je dajala poseben geopolitičen pomen v vsem obravnavanem obdobju (1945 – 1950). V okraju je prevladovala kmetijska posest (državna, zasebna in zadružna), industrija je bila slabo razvita, saj tudi ni bilo zadostnih naravnih pogojev za njen večji razvoj. Njegova obmejna lega je za nov komunističen režim predstavljala stalni problem zaradi ilegalnega prehajanja oseb čez državno mejo. V sosednji Avstriji je v britanskih zasedbenih silah in njeni vojaški obveščevalni službi (FSS) videl svojega sovražnika, ki želi zrušiti novonastajajoči sistem v Jugoslaviji. Režim je na vse mogoče načine preprečeval ljudem stike s sosednjim okrajem Radkersburg/Radgona in njegovim slovensko - nemškim dvojezičnim zaledjem petih vasi (tim. Radgonski kot). Vzpostavljanje nove politične ureditve po koncu druge svetovne vojne je bila v cilju enopartijskega sistema s Komunistično partijo Jugoslavije (KPJ) kot edino in vodilno politično stranko. KPJ imela za varovanje novega družbenega sistema represivne subjekte: UDV (Uprava državne varnosti), NM (Narodna milica). KNOJ (Korpus narodne obrambe Jugoslavije) tožilstva, sodišča in zapori. Izvedla je tudi nasilno izselitev Apaških Nemcev v začetku 1946. leta ter kolonizacijo na to območje z naseljenci iz drugih območij Slovenije. Nasprotnike novega režima je KPJ videla v katoliški cerkvi, velikih kmetih in ilegalnih skupinah. Prav UDV je s svojo razvejano mrežo čez 400 sodelavcev (informatorji, agenti, ožje zveze), ki so delovali javno in prikrito v okraju kot tudi v Radgonskem kotu. odkrivala in sodiščem predajala resnične in domnevne nasprotnike novega režima. Disertacija je strokovni izziv zgodovinarjem za raziskovanja tega obdobja v še drugih političnih okrajih tedanje Slovenije in tudi med zamejskimi Slovenci.
Keywords: Gornja Radgona, okraj, reka Mura, druga svetovna vojna, UDV (uprava državne varnosti), KPJ (Komunistična partija Jugoslavije), Radgonski kot
Published: 02.12.2016; Views: 1930; Downloads: 334
.pdf Full text (31,95 MB)

4.
Načrtovanje izkoriščanja hidroenergije na primeru reke Mure
Klaudija Madjar, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Reka Mura lahko kot neizkoriščen hidro potencial pripomore k zvišanju deleža energije iz obnovljivih virov. V diplomski nalogi je opisano izkoriščanje energije vode za pridobivanje električne energije, predstavljene pa so tudi obstoječe hidroelektrarne v Sloveniji. Nadalje so opisane hidrološke značilnosti reke Mure in ekosistemi ob njej. Načrtovane hidroelektrarne na reki Muri predstavljajo precejšen poseg v določeno območje, zato ga je pred realizacijo potrebno dobro proučiti. Izgradnja hidroelektrarn prinaša številne negativne razvojno-okoljske učinke, hkrati pa lahko ogroža najbogatejše in najbolj ohranjeno porečje v Sloveniji. V nalogi smo opredelili prednosti in slabosti izgradnje verige hidroelektrarn; ocenjujemo pa tudi, ali je gradnja hidroelektrarn na reki Muri sploh smiselna: večji učinek bi bil, če bi denar, vložen v gradnjo in nato v obratovanje hidroelektrarn, vložili v varčevanje z energijo. Okoljsko ozaveščanje in premišljena raba energije mora postati pravilo vsakega posameznika.
Keywords: hidroenergija, reka Mura, hidroelektrarne na reki Muri, varčevanje z energijo
Published: 08.11.2016; Views: 1284; Downloads: 112
.pdf Full text (1,24 MB)

5.
Ocena možnosti izkoriščanja vodne energije z Darrieusovo turbino na reki Muri
Simon Gomboc, 2016, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu je opisan postopek ocenjevanja možnosti izkoriščanja vodne energije z Darrieusovo turbino na reki Muri. Glavna tematika je zasnova konstrukcije, ki omogoča dogradnjo vodne turbine na že obstoječo infrastrukturo. V sklopu diplomskega dela so bile izvedene eksperimentalne meritve na reki Muri, katerih rezultate smo uporabili kot osnovo za numerično analizo toka. Iz numerične analize smo odčitali obremenitev, ki jo vodni tok predstavlja in s pomočjo sodobnih inženirskih programov generirali model konstrukcije. Sama konstrukcija je bila nato analizirana v programskem paketu Abaqus. Rdeča nit diplomske naloge je povezava med eksperimentalnim delom in sodobnimi inženirskimi metodami. Končni rezultat je optimizirana nosilna konstrukcija turbine.
Keywords: Darrieusova turbina, reka Mura, numerične analize, AVL Fire, konstruiranje, Abaqus
Published: 30.09.2016; Views: 774; Downloads: 150
.pdf Full text (2,44 MB)

6.
KORISTNA RABA REKE MURE
Danijel Erjavec, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Vodna energija je pomemben obnovljivi vir, ki ga ljudje izkoriščamo že od nekdaj. Reka Mura s svojim stalnim pretokom prinaša ogromne količine energije. Od nas je odvisno, kako bomo začeli koristneje rabiti to bogastvo. V diplomskem delu je podrobneje opisana reka Mura. V nadaljevanju sta glede izkoriščanja vodne energije te reke predstavljena dva sistema. Prvi predstavljen sistem je aktualen sistem izgradnje hidroelektrarne. Podrobneje je opisana sestavljenost hidroelektrarne in njeno delovanje. Drugi sistem vključuje alternativno varianto izrabe reke, v okviru katerega smo predvideli namakalne sisteme. Prikazana je sestavljenost in delovanje namakalnih sistemov. Razmislek smo podprli z izračuni. Izračunali smo, koliko električne energije bi proizvedla hidroelektrarna in koliko bi to prispevalo k skupni državni potrošnji. Izračunali smo tudi količino vode, ki je potrebna za namakanje določene vrste rastline in tal. Količino vode smo primerjali s pretokom reke Mure in prikazali, kolikšen vpliv bi imelo namakanje na rečni pretok.
Keywords: gradbeništvo, reka Mura, energija, namakalni sistemi, hidroelektrarne
Published: 19.07.2016; Views: 1338; Downloads: 169
.pdf Full text (1,67 MB)

7.
Raba habitatov gnezdečih parov črne štorklje (Ciconia nigra) ob reki Muri
Sarah Robič, 2015, master's thesis

Abstract: V letih 2013 in 2014 smo na območju reke Mure v Sloveniji raziskovali rabo habitatov črne štorklje, ki je kvalifikacijska vrsta območja Natura 2000 SI5000010 Mura. Raziskavo smo izvedli z opazovanjem črnih štorkelj pri prehranjevanju, kjer smo si pomagali z avtomatskimi kamerami, in z namestitvijo sledilne naprave odraslemu osebku. Zbrali smo 90 opazovanj črne štorklje – 43 je bilo opazovanj s strani ornitologov, 47 opazovanj so zabeležile avtomatske kamere. Med temi opazovanji smo na 10 lokacijah črno štorkljo opazovali pri prehranjevanju. Najpogosteje se je prehranjevala v gozdnem potoku (30 %) in na poplavnem travniku (30 %), sledila je reka (10 %), gramoznica (10 %), mlaka (10 %) in mrtvica (10 %). Globina vode na 10 lokacijah prehranjevališč je bila največkrat do 30 cm (50 %), sledila je globina, nižja od 30 cm (38 %) in štorklji do pasu (12 %). 5.6.2014 smo ujeli odraslo črno štorkljo in ji namestili GPS/GSM sledilno napravo. Poimenovali smo jo Franček. Franček je gnezdil v Slovenskih goricah in speljal 4 mladiče. V obdobju gnezdenja smo zbrali 1880 lokacij Frančka, sledilna naprava je zajemala lokacije Frančka s frekvenco 2-37 na dan. Frančkove lokacije niso bile porazdeljene naključno, temveč so izkazovale izrazit nenaključen vzorec pojavljanja. Povprečna površina dnevnega domačega okoliša je bila 3389 ha. Skupni domači okoliš, izrisan z lokacijami iz Slovenije, je bil velik 754,69 km2. Največja gostota domačih okolišev je bila ob reki Muri med naselji Bunčani, Hrastje Mota in Radenci ter severno od Mure vzdolž teh vasi. Dalje je bila največja gostota domačih okolišev med Staro Novo vasjo in Iljaševci ter pri Moti. Oddaljenost od gnezda do prehranjevališč smo preučevali v različnih starostnih obdobjih mladičev. Največje povprečje razdalje so bile v tretjem starostnem obdobju od 14.7. do 13.8. (9861 km) in najnižje v prvem starostnem obdobju od 6.6. – 21.6. 2014 (3751 km). Med zbranimi lokacijami s sledilno napravo smo prepoznali 301 verjeten prehranjevalni habitat. Najpogostejši tip verjetnega prehranjevalnega habitata so bile mrtvice (43 %), reke in rečni rokavi (20 %) in potoki (17 %). Večina (85 %) verjetnih prehranjevalnih habitatov, ki so bila vodna telesa, je bila globokih manj kot 30 cm, prevladovala je zasenčenost 20-60 %. Ekološka niša črne štorklje je bila zelo ozka. Kot najpomembnejša faktorja, ki marginalizirata njeno ekološko nišo ob Muri, sta twi (tophographic wet index) in tip habitata. Na osnovi zbranih rezultatov zaključujemo, da črna štorklja med gnezdenjem pretežno rabi in izbira cel spekter zelo različnih mrtvic in rečnih rokavov. Glede na razsežnost domačega okoliša črne štorklje med gnezdenjem in kompleksnost njenega preferenčnega prehranjevalnega habitata dalje zaključujemo, da le-tega omogoča ohranjena naravna rečna dinamika na velikih površinah.
Keywords: Črna štorklja, Cicionia nigra, reka Mura, raba habitatov, domači okoliš, verjetni prehranjevalni habitat, ekološka niša, naravovarstvene smernice
Published: 07.10.2015; Views: 1646; Downloads: 118
.pdf Full text (5,86 MB)

8.
9.
MOŽNOST ODJEMA VODE IZ REKE MURE ZA NAMAKANJE KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ V KATASTRSKI OBČINI GORNJA BISTRICA
Tomaž Ciglar, 2014, master's thesis

Abstract: V magistrski nalogi se obravnava možnost odjema vode iz reke Mure in njenih rokavov za namakanje kmetijskih zemljišč v katastrski občini Gornja Bistrica. Prav tako se obravnava potreba po namakanju poljščin, saj rastline s padavinami v času vegetacije ne dobijo zadostne količine vode. Količina padavin se v zadnjih šestih letih manjša; v letu 2009 je padlo v vegetacijskem obdobju nekaj več kot 600 mm padavin, v letu 2013 pa samo še 430 mm. Velik problem predstavlja neenakomerna porazdelitev padavin, za katero je dober primer leto 2013, ko je celo leto padlo 912 mm, kar je nadpovprečje zadnjih nekaj let, vendar je julija, ko je bilo povprečje temperatur najvišje, padlo zgolj 14,8 mm padavin. To je povzročilo na poljščinah nepopravljivo škodo in s tem tudi velik izpad pridelka¸ ter posledično izpad prihodka. Da bi se temu izognili, je potrebno zgraditi namakalne sisteme, s katerimi bi lahko nadomestili pomanjkanje padavin. Katastrska občina Gornja Bistrica ima 250 ha obdelovalnih površin od tega bi se namakalo 160 ha. Za namakalni sistem takega obsega je potrebno zagotoviti vodni pretok 160 l/s. Ugotovili smo, da bi lahko obnovljena stara struga reke Mure zagotavljala potrebno količino vode za namakalni sistem z minimalnim vplivom na vodni režim.
Keywords: reka Mura, namakanje, padavine, temperatura, namakalni sistemi, vodni pretok, kmetijska zemljišča
Published: 30.06.2014; Views: 1457; Downloads: 250
.pdf Full text (2,99 MB)

10.
VPLIV GRADNJE NOVIH HIDROELEKTRARN NA REKI MURI NA OKOLJE
Davorin Lovrenčec, 2012, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu so predstavljeni vplivi in posledice gradnje hidroelektrarn na reki Muri na okolje. Predstavljen je tudi projekt gradnje novih hidroelektrarn na reki Muri in dosedanja izkoriščenost vodnega potenciala Mure. S predstavitvijo različnih tipov hidroelektrarn in vodnih turbin smo skušali poiskati najboljšo možnost izkoriščanja energetske rabe reke Mure, kajti velik del Mure spada v območja Nature 2000. S tem je bila posledično predstavljena Natura 2000, zaradi katere so omejitve pri gradnji hidroelektrarn. Prav tako smo, s primerjavo z avstrijskimi hidroelektrarnami, poskusili oceniti okvirne stroške izgradnje hidroelektrarne Hrastje-Mota.
Keywords: reka Mura, hidroelektrarna, vpliv na okolje, Natura 2000, izkoriščanje vodnega potenciala
Published: 20.12.2012; Views: 2804; Downloads: 436
.pdf Full text (3,27 MB)

Search done in 0.23 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica