| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 31
First pagePrevious page1234Next pageLast page
1.
Selitveni vzorci malega deževnika (Charadrius dubius) iz Slovenije, ugotovljeni z geolokatorji : magistrsko delo
Tilen Basle, 2020, master's thesis

Abstract: V letih 2016 in 2017 smo na območju reke Drave med Mariborom in Središčem ob Dravi opravili raziskavo, s katero smo ugotovili selitvene vzorce malega deževnika (Charadrius dubius). V letu 2016 smo na območju raziskave s pastjo na gnezdu ulovili in z geolokatorji opremili 17 malih deževnikov. V letu 2017 smo ponovno ulovili 8 osebkov in pridobili popolne podatke za 7 naprav (ena naprava je prenehala delovati že nekaj dni po namestitvi). Pridobljene podatke o jakosti ambientalne svetlobe smo obdelali s programskim paketom BASTRACK in tako pridobili dve lokaciji za vsak dan. Iz zbranih podatkov smo določili postajališča in prezimovališča ptic in opisali njihov selitveni vzorec. Mali deževniki z reke Drave so gnezdišča v povprečju zapustili 30. junija. Pomembna postajališča zanje so sredozemska obalna mokrišča ter celinska mokrišča Balkanskega polotoka, Turčije in severne Afrike. En osebek je prezimoval v Tuniziji, eden v Egiptu, pet osebkov pa na relativno majhnem območju Podsaharske Afrike, zahodno od Čadskega jezera. V povprečju so na prezimovališčih preživeli 173,6 dni. Selitvena strategija malih deževnikov je serija hitrih premikov med številnimi selitvenimi postojankami, spomladanska selitev pa se predvsem zaradi veliko krajših postankov (postanki povprečno 11,8 dni), odvije precej hitreje kot jesenska (postanki povprečno 72,9 dni). Na gnezdišča so se ptice v povprečju vrnile 27. marca, povprečna dolžina celotne selitvene poti pa je znašala 7285,3 kilometra.
Keywords: mali deževnik, Chradrius dubius, reka Drava, selitev ptic, geolokatorji, postajališča, prezimovališča
Published in DKUM: 02.12.2021; Views: 361; Downloads: 38
.pdf Full text (1,51 MB)

2.
Revitalizacija območja Mariborskega otoka : magistrsko delo
Maruša Fajt, 2021, master's thesis

Abstract: Tema magistrskega dela izhaja iz realne potrebe po revitalizaciji območja in prenovi kopališke stavbe Mariborskega otoka. Lokacija območja obravnave se nahaja 3 kilometre od središča mesta Maribor in je vpeta v zelen rob mesta. Zaradi obstoječe, dotrajane infrastrukture lokacija ne izkorišča svojega potenciala. Teoretični del obsega kratek opis lokacije in zgodovine mesta Maribor. Predstavljena programska izhodišča, ki zajemajo smernice za oblikovanje kopališč in stavb 20. stoletja. Projektna naloga se osredotoča na obnovo obstoječega objekta na lokaciji Mariborskega otoka in revitalizacijo vplivnega območja obravnave. Z oblikovanjem vozlišč in prostorskih intervencij obnavljamo obstoječo krožno pot ob reki Dravi. Vzpostavi se povezava otoka na desno nabrežje reke Drave in načrtuje poenotena urbana oprema. Programski in prostorski intervenciji sta zasnovani s pomočjo strateških oblikovalskih pristopov k ohranjanju narave in kulturne dediščine. Zasnova Mariborskega otoka ponuja racionalno izrabo prostora. Celovita arhitekturna rešitev prispeva k oživljanju območja, ki daje lokalnim prebivalcem višjo kakovost bivanja v mestu. Rešitev prispeva k prostorski identiteti mesta Maribor.
Keywords: Mariborski otok, urbanizem, krožna pot, reka Drava, revitalizacija
Published in DKUM: 07.10.2021; Views: 475; Downloads: 152
.pdf Full text (154,10 MB)

3.
Popis in ocena velikosti populacije signalnega raka (Pacifastacus leniusculus, Astacidae, Decapoda) v reki Dravi med HE Vuhred in HE Ožbalt
Jernej Košir, 2020, master's thesis

Abstract: V magistrski nalogi smo proučili populacijo signalnega raka (Pacifastacus leniusculus) v reki Dravi na območju med hidroelektrarnama Vuhred in Ožbalt. Na tem območju smo preverili prisotnost signalnega raka ocenili relativno gostoto populacije. Uporabili smo 355 osebkov signalnega raka, ki smo jih odlovili z vršami v štirih zaporednih nočeh. Za odlov smo pridobili dovoljenje Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano št. 3420-12/2018/5 in dopolnilno dovoljenje št. 3420-12/2018/7. Analizirali smo razlike med spoloma (spolni dimorfizem), poškodovanost in prisotnost (relativno gostoto) glede na substrat in hitrost vodnega toka. Morfometrične meritve smo izvedli s kljunastim merilom, statistične analize pa smo izvedli z ustreznimi statističnimi testi. Ugotovili smo, da je signalni rak prisoten na celotnem odseku reke Drave med hidroelektrarno Vuhred in hidroelektrarno Ožbalt, saj smo ga odlovili na vseh mikrolokacijah. Povprečna relativna gostota, določena z ulovom na enoto ribolovnega napora, je 4,7 signalnih rakov/ribolovno noč in je močno povezana s hitrostjo vodnega toka in substratom. Relativna gostota signalnih rakov upada z manjšanjem hitrosti vodnega toka in z oddaljevanjem od hidroelektrarne Vuhred, z naraščanjem velikosti substrata se relativna gostota populacije zvišuje. Populacije dosegajo najvišje relativne gostote na substratu kamnometa, najnižje pa na substratu peska. Zaznali smo statistično značilen spolni dimorfizem v velikosti in širini glavoprsja in levih ter desnih škarij. V povprečju je poškodovanih 45,6 % vseh rakov. Največkrat poškodovani deli telesa so noge, sledijo škarje. Razlik pri vrstah poškodovanosti med spoloma nismo zaznali, prav tako ni razlik pri vrstah poškodovanosti glede na mikrolokacije, razlikuje se delež poškodovanih med mikrolokacijami. Vpliva številčnosti oziroma relativne gostote na poškodovanost rakov nismo potrdili.
Keywords: Pacifastacus leniusculus, invazivne tujerodne vrste, reka Drava, relativna gostota
Published in DKUM: 25.11.2020; Views: 707; Downloads: 42
.pdf Full text (2,70 MB)

4.
Interaktivni park Mura
Ana Simonič, 2019, master's thesis

Abstract: V magistrski nalogi obravnavam temo s področja interaktivnega izobraževanja. Projektna naloga je podkrepljena s teoretičnimi izhodišči, vezanimi na interaktivno izobraževanje in turizem, študijami referenčnih primerov in prostorskim kontekstom. V nalogi predstavim prostorski problem kraja Sladki Vrh in njegovih potencialov ter na podlagi analiz predlagam lokacijo za program, ki bi rešil nedefiniran in degradiran, vendar kakovosten odprt prostor v naravi ob reki Muri. V magistrski nalogi se ukvarjam z urbanistično reurbanizacijo okolja, kar skušam doseči z vzpostavitvijo novega interaktivnega centra s spremljevalnim programom, ki prostor revitalizira in ga poveže z že obstoječo turistično ponudbo, ki je v bližnji okolici. Projekt je zasnovan trajnostno in spoštuje specifičnost okolja, v katero je postavljen, programsko dopolnjuje kraj in omogoča njegov nadaljnji razvoj. Park simboliko in program išče v naravnih in kulturnih danostih in ga vpeljuje v prostor na sodoben način, ki je zanimiv tako lokalnemu prebivalstvu kot tudi novim uporabnikom. Interaktivni center predstavlja tehnološko sodoben način učenja o prostoru.
Keywords: Sladki Vrh, interaktivni center, turizem, reka Mura, arhitektura
Published in DKUM: 14.10.2019; Views: 878; Downloads: 146
.pdf Full text (177,41 MB)

5.
Argumenti za in proti izgradnji hidroelektrarn na reki Muri
Rok Ovniček, 2019, undergraduate thesis

Abstract: V večini evropskih držav imajo investitorji velike težave pri umeščanju novih energetskih objektov v prostor. To nazorno kaže tudi primer umeščanja novih hidroenergetskih objektov, ki smo ga predstavili v diplomski nalogi. Reka Mura je potencialno zanimiva za gradnjo novih hidroelektrarn, kar kažejo dobre izkušnje, ki jih imajo s številnimi tovrstnimi objekti v sosednji Avstriji. Dograditev dveh »najmlajših« hidroelektrarn Gössendorf in Kalsdorf na reki Muri sega v leti 2012 in 2013. Četudi začetek aktivnosti za izgradnjo hidroelektrarn na reki Muri v Sloveniji sega skoraj 15 let nazaj, se zdi, da so Dravske elektrarne Maribor čedalje bolj odmaknjene od pričetka investicije. Seveda se ob tem postavlja vprašanje, kako bomo v Sloveniji uresničili čedalje bolj prisotno zahtevo, da je potrebno v naslednjih letih električno energijo, pridobljeno v termo in jedrski elektrarni, nadomestiti z električno energijo iz obnovljivih virov energije.
Keywords: energija, hidroelektrarna, porečje, reka Mura, obnovljivi viri energije.
Published in DKUM: 22.05.2019; Views: 1955; Downloads: 290
.pdf Full text (3,08 MB)

6.
Od Maribora do Bele krajine : Priročnik za terensko spoznavanje Slovenije
Ana Vovk, Sara Repolusk, Kristina Pečovnik, Vito Lavrenčič, 2017, dictionary, encyclopaedia, lexicon, manual, atlas, map

Abstract: Bela Krajina je najbolj jugovzhodna pokrajina v Sloveniji. Poleg izrazitih kraških značilnosti je Bela krajina znana kot ravnik, saj je geološko del Slunjske plošče. Prav ta odprtost proti vzhodu omogoča neposredne vplive iz Panonske kotline ter Kvarnerja. Geografska pestrost privablja mnoge, da si ogledajo ta del Slovenije. V priročniku je nanizana predstavitev panonskih, alpskih in kraških pokrajin, ki jih lahko opazujemo na poti med Mariborom in Belo krajino. Opisi pokrajin so geografski, posebna pozornost je namenjena naravnogeografskim dejavnikom, torej geološko-litološki podlagi, vodam, podnebju, prsti in vegetaciji. Raba tal kot rezultat prepleta naravnih in družbenih značilnosti je najbolj viden element v pokrajini. Soavtorji prispevkov posameznih pokrajin so študentje geografije. Strokovno so spoznavali na to pokrajino na terenskem delu v okviru predmeta Geografija slovenskih pokrajin.
Keywords: Bela krajina, Jugovzhodna Slovenija, nizki kras, reka Kolpa, Črnomelj
Published in DKUM: 20.02.2018; Views: 1694; Downloads: 207
.pdf Full text (4,06 MB)
This document has many files! More...

7.
Razširjanje onesnaževal po rekah
Laura Maleš, 2017, undergraduate thesis

Abstract: Reke in vodotoki so že od nekdaj človeku predstavljali najdostopnejši primarni vir tako za pitno vodo kot tudi za energijo in razvoj civilizacij. S tehnološkim napredkom smo reke začeli izkoriščati in jih uporabljati tako za transportne sisteme kot za pridobivanje energije. Pri tem smo pozabili na posledice ki se kažejo v onesnaževalcih, ki vstopajo v reko in se po njej razširjajo ter vplivajo na vodni in obrežni ekosistem. Glede na vrsto onesnažila in onesnaženja lahko ukrepamo in s pomočjo scenarijev ekološko katastrofo tudi preprečimo. Reka Drava je v Sloveniji ena izmed vodilnih glede na pridobivanje energije iz vode in uporabi za vsakdanje življenje, zato bi kakršnokoli onesnaženje na reko pustilo bistvene posledice. S pomočjo programa WASP in dostopnih podatkov je tako bilo izvedeno modeliranje kakovosti vode za reko Dravo na podlagi katerega sta se ustvarila dva scenarija. Koncentracija raztopljenega kisika pri merjenju kakovosti vode reke Drave se je tako v obeh scenarijih znižala. V odvisnosti od časa in razdalje na kateri smo meritve izvajali, lahko rečemo, da je reka Drava bila najbolj obremenjena na prvi točki merjenja pri Mariborskem otoku, kjer je bila koncentracija onesnaženja največja, in najmanj obremenjena na merilnem mestu pri Starem mostu v Mariboru , ki je od izvora onesnaženja oddaljeno približno 3,2 kilometra. Velik vpliv na koncentracijo raztopljenega kisika v reki je tako imela temperatura reke Drave, saj se z višanjem temperature koncentracija raztopljenega kisika niža, kar je bilo razvidno tudi iz rezultatov.
Keywords: Reka Drava, reka, onesnaženje reke, onesnaževala v rekah, modeliranje razširjanja onesnaževal po rekah, razširjanje onesnaževal po rekah, WASP, kakovost vode.
Published in DKUM: 28.08.2017; Views: 1205; Downloads: 157
.pdf Full text (1,55 MB)

8.
Tehnični in ekonomski del vrednotenja investicije v izgradnjo male hidroelektrarne Belca II
Žiga Papić, 2017, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo obravnava tehnični in ekonomski del vrednotenja investicije v izgradnjo male hidroelektrarne. Tako je cilj magistrskega dela ugotoviti, ali ima reka Belca dovolj energetskega potenciala za investicijo v izgradnjo male hidroelektrarne. Na podlagi izmerjenega bruto padca in razpoložljivega pretoka vode je izveden preračun vseh glavnih sestavnih elementov male hidroelektrarne. Namen zaključnega dela je tudi ugotoviti, kako perspektivna je izgradnja male hidroelektrarne iz ekonomskega vidika. Na podlagi investicijskega vložka in obratovalnih stroškov je izvedena analiza upravičenosti investicije pri različnih odkupnih cenah električne energije. Podani so napotki potencialnemu investitorju, pri kateri odkupni ceni električne energije je realizacija projekta smiselna.
Keywords: male hidroelektrarne, reka Belca, hidropotencial, ekonomska analiza, neto sedanja vrednost
Published in DKUM: 22.03.2017; Views: 1677; Downloads: 82
.pdf Full text (2,81 MB)

9.
Okraj Gornja Radgona 1945-1950
Ivan Rihtarič, 2016, doctoral dissertation

Abstract: Okraj Gornja Radgona je meril 338,26 km² in imel 1947. leta 29.274 prebivalcev. Njegova obmejna lega ob Muri proti Avstriji mu je dajala poseben geopolitičen pomen v vsem obravnavanem obdobju (1945 – 1950). V okraju je prevladovala kmetijska posest (državna, zasebna in zadružna), industrija je bila slabo razvita, saj tudi ni bilo zadostnih naravnih pogojev za njen večji razvoj. Njegova obmejna lega je za nov komunističen režim predstavljala stalni problem zaradi ilegalnega prehajanja oseb čez državno mejo. V sosednji Avstriji je v britanskih zasedbenih silah in njeni vojaški obveščevalni službi (FSS) videl svojega sovražnika, ki želi zrušiti novonastajajoči sistem v Jugoslaviji. Režim je na vse mogoče načine preprečeval ljudem stike s sosednjim okrajem Radkersburg/Radgona in njegovim slovensko - nemškim dvojezičnim zaledjem petih vasi (tim. Radgonski kot). Vzpostavljanje nove politične ureditve po koncu druge svetovne vojne je bila v cilju enopartijskega sistema s Komunistično partijo Jugoslavije (KPJ) kot edino in vodilno politično stranko. KPJ imela za varovanje novega družbenega sistema represivne subjekte: UDV (Uprava državne varnosti), NM (Narodna milica). KNOJ (Korpus narodne obrambe Jugoslavije) tožilstva, sodišča in zapori. Izvedla je tudi nasilno izselitev Apaških Nemcev v začetku 1946. leta ter kolonizacijo na to območje z naseljenci iz drugih območij Slovenije. Nasprotnike novega režima je KPJ videla v katoliški cerkvi, velikih kmetih in ilegalnih skupinah. Prav UDV je s svojo razvejano mrežo čez 400 sodelavcev (informatorji, agenti, ožje zveze), ki so delovali javno in prikrito v okraju kot tudi v Radgonskem kotu. odkrivala in sodiščem predajala resnične in domnevne nasprotnike novega režima. Disertacija je strokovni izziv zgodovinarjem za raziskovanja tega obdobja v še drugih političnih okrajih tedanje Slovenije in tudi med zamejskimi Slovenci.
Keywords: Gornja Radgona, okraj, reka Mura, druga svetovna vojna, UDV (uprava državne varnosti), KPJ (Komunistična partija Jugoslavije), Radgonski kot
Published in DKUM: 02.12.2016; Views: 2712; Downloads: 429
.pdf Full text (31,95 MB)

10.
Načrtovanje izkoriščanja hidroenergije na primeru reke Mure
Klaudija Madjar, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Reka Mura lahko kot neizkoriščen hidro potencial pripomore k zvišanju deleža energije iz obnovljivih virov. V diplomski nalogi je opisano izkoriščanje energije vode za pridobivanje električne energije, predstavljene pa so tudi obstoječe hidroelektrarne v Sloveniji. Nadalje so opisane hidrološke značilnosti reke Mure in ekosistemi ob njej. Načrtovane hidroelektrarne na reki Muri predstavljajo precejšen poseg v določeno območje, zato ga je pred realizacijo potrebno dobro proučiti. Izgradnja hidroelektrarn prinaša številne negativne razvojno-okoljske učinke, hkrati pa lahko ogroža najbogatejše in najbolj ohranjeno porečje v Sloveniji. V nalogi smo opredelili prednosti in slabosti izgradnje verige hidroelektrarn; ocenjujemo pa tudi, ali je gradnja hidroelektrarn na reki Muri sploh smiselna: večji učinek bi bil, če bi denar, vložen v gradnjo in nato v obratovanje hidroelektrarn, vložili v varčevanje z energijo. Okoljsko ozaveščanje in premišljena raba energije mora postati pravilo vsakega posameznika.
Keywords: hidroenergija, reka Mura, hidroelektrarne na reki Muri, varčevanje z energijo
Published in DKUM: 08.11.2016; Views: 1619; Downloads: 138
.pdf Full text (1,24 MB)

Search done in 0.12 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica