| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 33
First pagePrevious page1234Next pageLast page
1.
Ponudba športnega turizma ob reki Dravi : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija
Žan Horvat, 2024, undergraduate thesis

Abstract: Reka Drava ima potencial za razvoj športnega turizma na in ob sami reki, kar se kaže v že izkoriščenem potencialu v večjih mestih, kot so Ptuj, Ruše in Maribor, medtem ko je v ostalih krajih ob reki potencial manj ali povsem neizkoriščen. V nalogi so zbrani podatki o obstoječem stanju infrastrukture in turistične ponudbe ob in na reki Dravi na območju Slovenije, projekti, ki so v teku ali načrtovani ter naši predlogi za razvoj športnega turizma ob in na reki Dravi. V večini obravnavanih krajev bi bilo potrebno urediti čolnarne, priveze, plaže ob reki, otroška igrala, igrišča za športe ob reki, izposojevalnice plovil in podporno gostinsko ponudbo neposredno na lokaciji. Predlagamo, da se raziskava nadaljuje čez pet do deset let, ko bodo zaključeni projekti v teku, kot so ureditev Dravske promenade v Mariboru, ureditev Dravske ulice na Ptuju, ureditev vstopno izstopnih točk in žičnice nad Dravo med Duplekom in Staršami.
Keywords: športni turizem, rečni turizem, reka Drava, vodni športi, športna infrastruktura
Published in DKUM: 19.04.2024; Views: 26; Downloads: 0
.pdf Full text (1,97 MB)

2.
Spoznavanje kulturne dediščine Markovcev skozi zgodbe : diplomsko delo
Tjaša Lešnik, 2023, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo z naslovom Spoznavanje kulturne dediščine Markovcev skozi zgodbe je ustvarjeno z namenom predstavitve kulturne dediščine domačega kraja na drugačen način, in sicer s pomočjo kakovostnih slikanic. V diplomskem delu je navedena ustrezna in kakovostna literatura, s pomočjo katere je v teoretičnem delu predstavljena družinska pismenost, razvoj bralne pismenosti in njegova pomembnost v predšolskem obdobju. Natančneje je predstavljena občina Markovci ter značilnosti, ki oblikujejo naravno in kulturno dediščino samega kraja. Poudarek je na življenju ob reki Dravi, pustu oz. fašenku ter poljedelstvu, ki je na območju Markovc prisotno še danes. V raziskovalnem delu je uporabljena deskriptivna metoda, metoda klasifikacije, metoda analize, komparativna metoda, metoda praktičnega dela ter metoda sinteze. Sledi praktični del v katerem je najprej predstavljena multimodalna analiza treh izbranih slikanic. Temu sledijo tri dejavnosti, navezujoče se na posamezno slikanico, v kateri je poudarjen model celostnega branja. Opisane dejavnosti smo izvedli na neslučajnostnem vzorcu, in sicer na treh otrocih starih med 5 in 6 let. Ugotovili smo, da se predšolski otroci z veseljem vključijo v dejavnosti, povezane z branjem, ko imajo ob tem ustrezno vzpodbudo. Pozitivne izkušnje in ustrezna motivacija v otrocih prebudijo še večje zanimanje za branje njim primernega knjižnega gradiva.
Keywords: Družinska pismenost, Markovci, pust, reka Drava, kulturna dediščina
Published in DKUM: 26.05.2023; Views: 386; Downloads: 54
.pdf Full text (1,64 MB)

3.
Selitveni vzorci malega deževnika (Charadrius dubius) iz Slovenije, ugotovljeni z geolokatorji : magistrsko delo
Tilen Basle, 2020, master's thesis

Abstract: V letih 2016 in 2017 smo na območju reke Drave med Mariborom in Središčem ob Dravi opravili raziskavo, s katero smo ugotovili selitvene vzorce malega deževnika (Charadrius dubius). V letu 2016 smo na območju raziskave s pastjo na gnezdu ulovili in z geolokatorji opremili 17 malih deževnikov. V letu 2017 smo ponovno ulovili 8 osebkov in pridobili popolne podatke za 7 naprav (ena naprava je prenehala delovati že nekaj dni po namestitvi). Pridobljene podatke o jakosti ambientalne svetlobe smo obdelali s programskim paketom BASTRACK in tako pridobili dve lokaciji za vsak dan. Iz zbranih podatkov smo določili postajališča in prezimovališča ptic in opisali njihov selitveni vzorec. Mali deževniki z reke Drave so gnezdišča v povprečju zapustili 30. junija. Pomembna postajališča zanje so sredozemska obalna mokrišča ter celinska mokrišča Balkanskega polotoka, Turčije in severne Afrike. En osebek je prezimoval v Tuniziji, eden v Egiptu, pet osebkov pa na relativno majhnem območju Podsaharske Afrike, zahodno od Čadskega jezera. V povprečju so na prezimovališčih preživeli 173,6 dni. Selitvena strategija malih deževnikov je serija hitrih premikov med številnimi selitvenimi postojankami, spomladanska selitev pa se predvsem zaradi veliko krajših postankov (postanki povprečno 11,8 dni), odvije precej hitreje kot jesenska (postanki povprečno 72,9 dni). Na gnezdišča so se ptice v povprečju vrnile 27. marca, povprečna dolžina celotne selitvene poti pa je znašala 7285,3 kilometra.
Keywords: mali deževnik, Chradrius dubius, reka Drava, selitev ptic, geolokatorji, postajališča, prezimovališča
Published in DKUM: 02.12.2021; Views: 678; Downloads: 53
.pdf Full text (1,51 MB)

4.
Revitalizacija območja Mariborskega otoka : magistrsko delo
Maruša Fajt, 2021, master's thesis

Abstract: Tema magistrskega dela izhaja iz realne potrebe po revitalizaciji območja in prenovi kopališke stavbe Mariborskega otoka. Lokacija območja obravnave se nahaja 3 kilometre od središča mesta Maribor in je vpeta v zelen rob mesta. Zaradi obstoječe, dotrajane infrastrukture lokacija ne izkorišča svojega potenciala. Teoretični del obsega kratek opis lokacije in zgodovine mesta Maribor. Predstavljena programska izhodišča, ki zajemajo smernice za oblikovanje kopališč in stavb 20. stoletja. Projektna naloga se osredotoča na obnovo obstoječega objekta na lokaciji Mariborskega otoka in revitalizacijo vplivnega območja obravnave. Z oblikovanjem vozlišč in prostorskih intervencij obnavljamo obstoječo krožno pot ob reki Dravi. Vzpostavi se povezava otoka na desno nabrežje reke Drave in načrtuje poenotena urbana oprema. Programski in prostorski intervenciji sta zasnovani s pomočjo strateških oblikovalskih pristopov k ohranjanju narave in kulturne dediščine. Zasnova Mariborskega otoka ponuja racionalno izrabo prostora. Celovita arhitekturna rešitev prispeva k oživljanju območja, ki daje lokalnim prebivalcem višjo kakovost bivanja v mestu. Rešitev prispeva k prostorski identiteti mesta Maribor.
Keywords: Mariborski otok, urbanizem, krožna pot, reka Drava, revitalizacija
Published in DKUM: 07.10.2021; Views: 947; Downloads: 312
.pdf Full text (154,10 MB)

5.
Popis in ocena velikosti populacije signalnega raka (Pacifastacus leniusculus, Astacidae, Decapoda) v reki Dravi med HE Vuhred in HE Ožbalt
Jernej Košir, 2020, master's thesis

Abstract: V magistrski nalogi smo proučili populacijo signalnega raka (Pacifastacus leniusculus) v reki Dravi na območju med hidroelektrarnama Vuhred in Ožbalt. Na tem območju smo preverili prisotnost signalnega raka ocenili relativno gostoto populacije. Uporabili smo 355 osebkov signalnega raka, ki smo jih odlovili z vršami v štirih zaporednih nočeh. Za odlov smo pridobili dovoljenje Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano št. 3420-12/2018/5 in dopolnilno dovoljenje št. 3420-12/2018/7. Analizirali smo razlike med spoloma (spolni dimorfizem), poškodovanost in prisotnost (relativno gostoto) glede na substrat in hitrost vodnega toka. Morfometrične meritve smo izvedli s kljunastim merilom, statistične analize pa smo izvedli z ustreznimi statističnimi testi. Ugotovili smo, da je signalni rak prisoten na celotnem odseku reke Drave med hidroelektrarno Vuhred in hidroelektrarno Ožbalt, saj smo ga odlovili na vseh mikrolokacijah. Povprečna relativna gostota, določena z ulovom na enoto ribolovnega napora, je 4,7 signalnih rakov/ribolovno noč in je močno povezana s hitrostjo vodnega toka in substratom. Relativna gostota signalnih rakov upada z manjšanjem hitrosti vodnega toka in z oddaljevanjem od hidroelektrarne Vuhred, z naraščanjem velikosti substrata se relativna gostota populacije zvišuje. Populacije dosegajo najvišje relativne gostote na substratu kamnometa, najnižje pa na substratu peska. Zaznali smo statistično značilen spolni dimorfizem v velikosti in širini glavoprsja in levih ter desnih škarij. V povprečju je poškodovanih 45,6 % vseh rakov. Največkrat poškodovani deli telesa so noge, sledijo škarje. Razlik pri vrstah poškodovanosti med spoloma nismo zaznali, prav tako ni razlik pri vrstah poškodovanosti glede na mikrolokacije, razlikuje se delež poškodovanih med mikrolokacijami. Vpliva številčnosti oziroma relativne gostote na poškodovanost rakov nismo potrdili.
Keywords: Pacifastacus leniusculus, invazivne tujerodne vrste, reka Drava, relativna gostota
Published in DKUM: 25.11.2020; Views: 1193; Downloads: 62
.pdf Full text (2,70 MB)

6.
Interaktivni park Mura
Ana Simonič, 2019, master's thesis

Abstract: V magistrski nalogi obravnavam temo s področja interaktivnega izobraževanja. Projektna naloga je podkrepljena s teoretičnimi izhodišči, vezanimi na interaktivno izobraževanje in turizem, študijami referenčnih primerov in prostorskim kontekstom. V nalogi predstavim prostorski problem kraja Sladki Vrh in njegovih potencialov ter na podlagi analiz predlagam lokacijo za program, ki bi rešil nedefiniran in degradiran, vendar kakovosten odprt prostor v naravi ob reki Muri. V magistrski nalogi se ukvarjam z urbanistično reurbanizacijo okolja, kar skušam doseči z vzpostavitvijo novega interaktivnega centra s spremljevalnim programom, ki prostor revitalizira in ga poveže z že obstoječo turistično ponudbo, ki je v bližnji okolici. Projekt je zasnovan trajnostno in spoštuje specifičnost okolja, v katero je postavljen, programsko dopolnjuje kraj in omogoča njegov nadaljnji razvoj. Park simboliko in program išče v naravnih in kulturnih danostih in ga vpeljuje v prostor na sodoben način, ki je zanimiv tako lokalnemu prebivalstvu kot tudi novim uporabnikom. Interaktivni center predstavlja tehnološko sodoben način učenja o prostoru.
Keywords: Sladki Vrh, interaktivni center, turizem, reka Mura, arhitektura
Published in DKUM: 14.10.2019; Views: 1196; Downloads: 258
.pdf Full text (177,41 MB)

7.
Argumenti za in proti izgradnji hidroelektrarn na reki Muri
Rok Ovniček, 2019, undergraduate thesis

Abstract: V večini evropskih držav imajo investitorji velike težave pri umeščanju novih energetskih objektov v prostor. To nazorno kaže tudi primer umeščanja novih hidroenergetskih objektov, ki smo ga predstavili v diplomski nalogi. Reka Mura je potencialno zanimiva za gradnjo novih hidroelektrarn, kar kažejo dobre izkušnje, ki jih imajo s številnimi tovrstnimi objekti v sosednji Avstriji. Dograditev dveh »najmlajših« hidroelektrarn Gössendorf in Kalsdorf na reki Muri sega v leti 2012 in 2013. Četudi začetek aktivnosti za izgradnjo hidroelektrarn na reki Muri v Sloveniji sega skoraj 15 let nazaj, se zdi, da so Dravske elektrarne Maribor čedalje bolj odmaknjene od pričetka investicije. Seveda se ob tem postavlja vprašanje, kako bomo v Sloveniji uresničili čedalje bolj prisotno zahtevo, da je potrebno v naslednjih letih električno energijo, pridobljeno v termo in jedrski elektrarni, nadomestiti z električno energijo iz obnovljivih virov energije.
Keywords: energija, hidroelektrarna, porečje, reka Mura, obnovljivi viri energije.
Published in DKUM: 22.05.2019; Views: 2552; Downloads: 389
.pdf Full text (3,08 MB)

8.
Od Maribora do Bele krajine : Priročnik za terensko spoznavanje Slovenije
Ana Vovk, Sara Repolusk, Kristina Pečovnik, Vito Lavrenčič, 2017, dictionary, encyclopaedia, lexicon, manual, atlas, map

Abstract: Bela Krajina je najbolj jugovzhodna pokrajina v Sloveniji. Poleg izrazitih kraških značilnosti je Bela krajina znana kot ravnik, saj je geološko del Slunjske plošče. Prav ta odprtost proti vzhodu omogoča neposredne vplive iz Panonske kotline ter Kvarnerja. Geografska pestrost privablja mnoge, da si ogledajo ta del Slovenije. V priročniku je nanizana predstavitev panonskih, alpskih in kraških pokrajin, ki jih lahko opazujemo na poti med Mariborom in Belo krajino. Opisi pokrajin so geografski, posebna pozornost je namenjena naravnogeografskim dejavnikom, torej geološko-litološki podlagi, vodam, podnebju, prsti in vegetaciji. Raba tal kot rezultat prepleta naravnih in družbenih značilnosti je najbolj viden element v pokrajini. Soavtorji prispevkov posameznih pokrajin so študentje geografije. Strokovno so spoznavali na to pokrajino na terenskem delu v okviru predmeta Geografija slovenskih pokrajin.
Keywords: Bela krajina, Jugovzhodna Slovenija, nizki kras, reka Kolpa, Črnomelj
Published in DKUM: 20.02.2018; Views: 2173; Downloads: 256
.pdf Full text (4,06 MB)
This document has many files! More...

9.
Razširjanje onesnaževal po rekah
Laura Maleš, 2017, undergraduate thesis

Abstract: Reke in vodotoki so že od nekdaj človeku predstavljali najdostopnejši primarni vir tako za pitno vodo kot tudi za energijo in razvoj civilizacij. S tehnološkim napredkom smo reke začeli izkoriščati in jih uporabljati tako za transportne sisteme kot za pridobivanje energije. Pri tem smo pozabili na posledice ki se kažejo v onesnaževalcih, ki vstopajo v reko in se po njej razširjajo ter vplivajo na vodni in obrežni ekosistem. Glede na vrsto onesnažila in onesnaženja lahko ukrepamo in s pomočjo scenarijev ekološko katastrofo tudi preprečimo. Reka Drava je v Sloveniji ena izmed vodilnih glede na pridobivanje energije iz vode in uporabi za vsakdanje življenje, zato bi kakršnokoli onesnaženje na reko pustilo bistvene posledice. S pomočjo programa WASP in dostopnih podatkov je tako bilo izvedeno modeliranje kakovosti vode za reko Dravo na podlagi katerega sta se ustvarila dva scenarija. Koncentracija raztopljenega kisika pri merjenju kakovosti vode reke Drave se je tako v obeh scenarijih znižala. V odvisnosti od časa in razdalje na kateri smo meritve izvajali, lahko rečemo, da je reka Drava bila najbolj obremenjena na prvi točki merjenja pri Mariborskem otoku, kjer je bila koncentracija onesnaženja največja, in najmanj obremenjena na merilnem mestu pri Starem mostu v Mariboru , ki je od izvora onesnaženja oddaljeno približno 3,2 kilometra. Velik vpliv na koncentracijo raztopljenega kisika v reki je tako imela temperatura reke Drave, saj se z višanjem temperature koncentracija raztopljenega kisika niža, kar je bilo razvidno tudi iz rezultatov.
Keywords: Reka Drava, reka, onesnaženje reke, onesnaževala v rekah, modeliranje razširjanja onesnaževal po rekah, razširjanje onesnaževal po rekah, WASP, kakovost vode.
Published in DKUM: 28.08.2017; Views: 1594; Downloads: 171
.pdf Full text (1,55 MB)

10.
Tehnični in ekonomski del vrednotenja investicije v izgradnjo male hidroelektrarne Belca II
Žiga Papić, 2017, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo obravnava tehnični in ekonomski del vrednotenja investicije v izgradnjo male hidroelektrarne. Tako je cilj magistrskega dela ugotoviti, ali ima reka Belca dovolj energetskega potenciala za investicijo v izgradnjo male hidroelektrarne. Na podlagi izmerjenega bruto padca in razpoložljivega pretoka vode je izveden preračun vseh glavnih sestavnih elementov male hidroelektrarne. Namen zaključnega dela je tudi ugotoviti, kako perspektivna je izgradnja male hidroelektrarne iz ekonomskega vidika. Na podlagi investicijskega vložka in obratovalnih stroškov je izvedena analiza upravičenosti investicije pri različnih odkupnih cenah električne energije. Podani so napotki potencialnemu investitorju, pri kateri odkupni ceni električne energije je realizacija projekta smiselna.
Keywords: male hidroelektrarne, reka Belca, hidropotencial, ekonomska analiza, neto sedanja vrednost
Published in DKUM: 22.03.2017; Views: 1993; Downloads: 103
.pdf Full text (2,81 MB)

Search done in 0.23 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica