1. Vpliv zaporne kazni na psihološko stanje in vedenje zapornikov : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa VarstvoslovjeTaja Fröhlich, 2024, undergraduate thesis Abstract: Zapor ima pogosto negativne posledice na duševno, telesno in socialno stanje zapornikov. Zapori in razmere v zaporih se po svetu zelo razlikujejo, a na vsakem posamezniku zagotovo pustijo posledice. Prilagajanje na zaporniško okolje je kompleksen proces, ki lahko povzroči psihološki pritisk, še posebej pri zapornikih, ki kazen prestajajo prvič. Dejavniki, kot so izolacija, ločitev od družine, izguba svobode ter izpostavljenost stresu, močno vplivajo na njihovo psihološko stanje in vedenje, kar vodi v višjo stopnjo duševnih motenj v primerjavi s splošno populacijo. Stanje dodatno poslabšajo še okoljski dejavniki, kot so izpostavljenost nasilju, strog režim in slaba oskrba. Zaporniško okolje pa ne vpliva na posameznika le med prestajanjem kazni, vendar tudi na posameznikovo reintegracijo po izpustitvi, zato je obravnava in rehabilitacija zapornikov zelo pomembna. Po izpustitvi se nekdanji zaporniki soočajo z ovirami, kot so zmanjšan družbeni status, predsodki in težave pri prilagajanju na vsakdanje življenje. Psihološki vplivi, kot so krivda, dolgočasje in sovražnost do družbe, otežujejo socialne odnose in iskanje zaposlitve. Ker želimo zmanjšati povratništvo in zapornikom omogočiti uspešno reintegracijo v družbo je pomembno, da zaporniki prejmejo ustrezno oskrbo in rehabilitacijo. Sodobni rehabilitacijski programi vključujejo izobraževanje, poklicno usposabljanje in zdravljenje, kar zapornikom pomaga pri »novem začetku«.
Keywords: zaporniki, zaporna kazen, psihološko stanje, vedenje, rehabilitacija, diplomske naloge
Published in DKUM: 26.09.2024; Views: 0; Downloads: 5
 Full text (1,22 MB) |
2. Primerjava zaporskih sistemov v Sloveniji in na Nizozemskem : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloNina Avsec, 2024, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu je predstavljena primerjava med slovenskim in nizozemskim zaporskim sistemom. Zaključno delo se osredotoča na trenutne razmere v nizozemskem in slovenskem zaporskem sistemu, specifično na identifikacijo podobnosti in razlik. Pri izdelavi zaključnega dela sta bili uporabljeni deskriptivna metoda, s katero sta bila predstavljena slovenski in nizozemski zaporski sistem, ter primerjalna metoda, s katero smo primerjali relativne statistične podatke o zaporskih populacijah in strukturo zaporskega osebja, ter pristope k delu z obsojenci v nizozemskem in slovenskem zaporskem sistemu. V prvem delu zaključnega dela predstavljamo zgodovinski razvoj zaporskih sistemov na Nizozemskem in v Sloveniji. Zgodovinskemu pregledu sledi predstavitev relevantne zakonodaje, zasedenosti zaporov, ter analiza statističnih podatkov o zaporskih populacijah in zaporskih delavcih. Za slovenski in nizozemski zaporski sistem je značilna manjša kaznovalna usmeritev z osredotočenostjo na tretma obsojencev. V obeh zaporskih sistemih se rehabilitacija obsojencev izvaja v obliki terapij in delavnic z namenom reintegracije obsojencev nazaj v skupnost. Hkrati se oba zaporska sistema soočata s kadrovsko stisko. Obe državi tudi omogočata delo obsojencev, ki pa v Sloveniji ni obvezno. Slovenski zaporski sistem se sooča s prostorsko stisko, medtem ko na Nizozemskem te težave nimajo.
Keywords: zaporski sistemi, rehabilitacija, Slovenija, Nizozemska, diplomske naloge
Published in DKUM: 28.08.2024; Views: 97; Downloads: 25
Full text (1,22 MB) |
3. Rehabilitacija športnika po zlomu v predelu gležnja : diplomsko deloRok Kolar, 2024, undergraduate thesis Abstract: Zlom gležnja je komplicirana poškodba, ki športnika dalj časa zadrži izven tekmovalnega ritma, zato je pomembno, da je rehabilitacija ustrezno izvedena, saj je lahko ponoven zlom ali zvin gležnja usoden za športnikovo kariero. Med pregledom literature smo se osredotočili na izbiranje literature, ki temelji na podlagi narejenih raziskav na temo rehabilitacije. Literaturo smo iskali v iskalnih pogonih, kot so Goolgle Scholar, PEDro in PubMed, kjer smo izločili literaturo, starejšo od leta 2005. Med pregledom smo ugotovili, da je pri rehabilitaciji pomemben člen trening propriocepcije, ki je ključen za čimprejšnjo povrnitev stabilnosti gležnja. Prav tako je pomembno izvajanje vaj za krepitev mišic, ki med poškodbo atrofirajo in izgubijo moč. Kot zadnje smo ugotovili, da je primernejša krajša doba imobilizacije, kar pomeni, da je treba gleženj čim prej začeti gibati, da pridobimo poln obseg giba.
Keywords: zlom gležnja, anatomija gležnja, poškodbe gležnja, rehabilitacija po zlomu gležnja
Published in DKUM: 17.06.2024; Views: 188; Downloads: 14
Full text (865,29 KB) |
4. |
5. Rehabilitacija po raztrganju rotatorne manšete : diplomsko deloNejc Črnčič, 2023, undergraduate thesis Abstract: Rama je kompleksna struktura, ki je povezana z visoko stopnjo gibljivosti in hkrati zmanjšano stabilnostjo, kar povečuje tveganje za poškodbe. Sestavljena je iz več sklepov, vključno z glenohumeralnim sklepom (ramenski sklep) ter drugimi sklepi ramenskega obroča, kot so akromioklavikularni, skapulotorakalni in sternoklavikularni sklep. Mišice rotatorne manšete, kot so supraspinatus, infraspinatus, teres minor in subscapularis, igrajo ključno vlogo pri podpori ramenskega sklepa. Najpogostejši dejavnik za poškodbo rotatorne manšete je starost. Statistično jo ima približno 30 % odraslih, starejših od 60 let, ter približno 62% odraslih nad 80 let. Pri starosti gre za degerativni proces, ki je progresivne narave in se stopnjuje z leti. Pogosto lahko natančna zgodovina in strukturiran fizični pregled zadostujeta za diagnosticiranje težav z rotatorno manšeto. V primeru manjših poškodb ali pri bolnikih, ki niso primerni za operacijo, se običajno izvaja konzervativno zdravljenje. V primeru neuspešnega konzervativnega zdravljenja se priporoča operativni poseg za popravilo raztrganine rotatorne manšete. Uspešnost rehabilitacije je odvisna od zgodnje diagnoze, resnosti poškodbe, uporabljene kirurške tehnike, kakovosti tkiva ter ohranitve moči nepoškodovanih mišic ramenskega območja.
Keywords: rehabilitacija, raztrganina, rotatorna manšeta
Published in DKUM: 06.09.2023; Views: 402; Downloads: 86
Full text (3,02 MB) |
6. Uporaba virtualne resničnosti za rehabilitacijo zgornjih okončin po možganski kapiTilen Gajšek, 2022, undergraduate thesis Abstract: Možganska kap je izguba možganske funkcije zaradi motnje v prekrvitvi možganov. Povzroča hude posledice za kakovost življenja. Čimprejšnja rehabilitacija pomembno prispeva k izboljšanju okrevanja in bolnikove samostojnosti. Namen zaključnega dela je predstaviti uspešnost rehabilitacije zgornjih okončin pri ljudeh po možganski kapi, z uporabo virtualne resničnosti. V zaključnem delu smo sistematično pregledali znanstveno literaturo s področja rehabilitacije možganske kapi z uporabo virtualne resničnosti. Proces iskanja virov smo prikazali z uporabo PRISMA diagrama. Izvedli smo vsebinsko analizo in sintezo podatkov. V končni pregled smo vključili 14 raziskav. Ugotavljamo, da je učinek izključne uporabe virtualne resničnosti podoben klasični rehabilitacijski terapiji. Večina raziskav kaže na večjo učinkovitost rehabilitacije, kadar se virtualna resničnost kombinira s klasično metodo rehabilitacije. Vključitev virtualne rehabilitacije v terapijo ima pozitivne učinke na duševno zdravje bolnika po možganski kapi, kar povzroča dolgotrajno uporabo in upoštevanje programa rehabilitacije. Najboljši način uporabe virtualne resničnosti v terapiji je, kadar je le-ta uporabljena kot dodatek običajne rehabilitacije zgornjih okončin pri bolnikih po možganski kapi. Je enostavna za uporabo, ima zelo malo neželenih učinkov in s časom postaja finančno bolj dostopna. V prihodnosti bi lahko uporaba virtualne resničnosti učinkovito nadomestila ali bila v podporo klasičnim metodam rehabilitacije.
Keywords: možganska kap, rehabilitacija, virtualna resničnost
Published in DKUM: 07.10.2022; Views: 729; Downloads: 239
Full text (946,82 KB) |
7. Razvoj fizioterapevtov za potrebe športnikov v republiki SlovenijiHana Ravnikar, 2022, undergraduate thesis Abstract: Razvoj športa je pripeljal do pojava športnih poškodb, ki omejujejo športnika pri
športnem udejstvovanju. Namen diplomskega dela je opozoriti na pomembnost
razvoja športnega fizioterapevta za potrebe športnikov, da lahko v največji meri in pravočasno pomagajo športnikom v procesu rehabilitacije po športni poškodbi in čim hitrejši vrnitvi v trenažni proces, na pomembnost spoštovanja načel in namenov rehabilitacije in načrtovanja ciljev rehabilitacije skupaj s poškodovanim športnikom. Proces rehabilitacije zajema ob medicinski tudi psihološko rehabilitacijo športnika.
Postopek rehabilitacije z vidika izvajanja športnega terapevta temelji na kinezioterapiji, zdravljenju z gibom, ki se dopolnjuje z različnimi sredstvi in pripomočki in se izvaja v določenem zaporedju, ki se prilagaja glede na vrsto poškodbe in trenutno stanje športnika. Proces rehabilitacije je uspešno zaključen, ko vsi parametri, ki so bili porušeni ob pojavu poškodbe, ponovno na nivoju, ki so ga dosegali pred poškodbo.
Keywords: fizioterapevt, športna fizioterapija, rehabilitacija, kinezioterapija, kompetence
Published in DKUM: 30.08.2022; Views: 693; Downloads: 95
Full text (790,60 KB) |
8. Dograditev in obnova centra za izvrševanje kazenskih sankcij v Črni Gori. : magistrsko deloVladimir Lutovac, 2021, master's thesis Abstract: Magistrsko delo obravnava idejo za dograditev in obnovo centra za izvrševanje kazenskih sankcij v mestu Danilovgrad v Črni Gori, na podlagi analiz trenutnega stanja v državi, v zvezi z kakovostjo pogojev in kapacitete v obstoječem kompleksu. V projektu je prikazana arhitekturna in funkcionalna razlika med dvema različnima zaporniškima sistemoma. Bistveno je, da zapor predstavlja mesto v mestu in je sestavljen iz več sklopov stavb, tako za zapornike, kot za zaposlene in nekatere spremljevalne dejavnosti.
Skozi zgodovino se je razvila pomembna dvojnost v mnenju in zaznavanju vpliva zapora kot kazen na človeka. Ta dvojnost je prisotna v svetu kot eno od bistvenih vprašanj - kakšna vrsta kazni je primerna. Kako lahko zapor pripomore, da niso zaporniki samo kaznovani, ampak rehabilitirani?
Keywords: zapor, kazen, rehabilitacija, arhitektura, tipologija
Published in DKUM: 29.09.2021; Views: 936; Downloads: 109
Full text (9,96 MB) |
9. Psihološki vidik športnih poškodbNika Babnik, 2021, undergraduate thesis Abstract: V diplomski nalogi sem opredelila, kaj so športne poškodbe, z metodo analize dokumentacije pa ugotovila, da so predvsem posledica izjemnega stresa in preobremenitev, ki so jim izpostavljeni športnice in športniki. Ti se na poškodbe odzovejo zelo čustveno, s strahom, jezo ali depresivnostjo. Z raziskavo sem ugotovila pomembnost psiholoških dejavnikov, ki vplivajo na uspešnost rehabilitacije po poškodbi.
Uporabila sem metodo spraševanja, in sicer anketo, da bi ugotovila, kako se na poškodbe odzivajo naši anketiranci in anketiranke, med katerimi prevladujejo vrhunski športniki, v povprečju stari 21 let, dobre tri četrtine jih je ženskega spola. Večina je poiskala pomoč fizioterapevta ali osebnega trenerja, velik del anketirancev je rehabilitacijo opravil samostojno, pri nekaterih pa je bila potrebna operacija. Analiza anketnega vprašalnika je pokazala, da poškodbe vplivajo na motivacijo športnikov, saj je ta med rehabilitacijo precej upadla, po vrnitvi pa je ponovno zrasla. Z raziskavo sem ugotovila, da je uspešnost rehabilitacije v veliki meri odvisna tudi od socialne podpore, ki jo poškodovanim športnikom nudijo predvsem njihove družine.
Keywords: Šport, športnik, poškodba, rehabilitacija
Published in DKUM: 20.08.2021; Views: 1783; Downloads: 237
Full text (822,25 KB) |
10. Vrnitev nogometaša v šport po rekonstrukciji sprednje križne veziTin Pavlič, 2021, undergraduate thesis Abstract: Pretrgana oz. poškodovana križna vez velja v profesionalnem nogometu za eno izmed težjih poškodb v kolenskem sklepu. Zaradi vse večjega športnega udejstvovanja pogostost te poškodbe v populaciji narašča. Pretrganje križne vezi povzroča nestabilnost kolena in ponavljajoče se nefiziološke premike v sklepu, zaradi katerih se lahko posledično poškodujejo tudi druge strukture v sklepu.
Operativna rekonstrukcija je ena izmed najoptimalnejših načinov za efektivno in učinkovito doseganje stabilnosti kolena. Uspešen operativni poseg pa ni zadosten za vrnitev na enak tekmovalni nivo kot pred poškodbo, temveč je potrebna ustrezna rehabilitacija športnika, saj se športi med seboj razlikujejo. Ko gre za nogometaša, kjer so prisotne večje sile v kolenskih sklepih (ob spremembah gibanja, različnih skokih-doskokih), lahko na podlagi diagnoze poškodovanega kolena naredimo načrt zdravljenja s približnimi časovnimi okviri. Ogromno raziskav je pokazalo, da moramo rehabilitacijo razdeliti v različne faze z določenimi cilji in metodami. Dodaten problem nastane pri izrazitejši atrofiji sprednjih stegenskih mišic in posledično izgubi propriocepcije v kolenu. Hiter pričetek zdravljenja z rehabilitacijskim trenažnim programom je ključnega pomena, saj lahko pomembno pripomore k učinkovitosti le-tega, skrajšanju celotne rehabilitacije in ponovni pridobitvi funkcionalnosti telesa. Gre za strpen in postopen proces, kjer ni priporočljivo prehitevati, saj je vez od operacijskega posega do 6. meseca še občutljiva.
Keywords: Križna vez, koleno, rehabilitacija, nogomet
Published in DKUM: 26.04.2021; Views: 2192; Downloads: 224
Full text (3,43 MB) |
