81. OBIČAJNE ŠPORTNE POŠKODBE PRI IGRI ODBOJKE IN NJIHOVO PREPREČEVANJEAljoša Štros, 2010, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu so predstavljene tipične poškodbe pri odbojkarski igri, njihov izvor, dejavniki tveganja, simptomi in znaki, osnove zdravljenja in možnosti preprečitve. Opisane so poškodbe rame, zapestja in roke, kolena, gležnja in ledvene hrbtenice. Vse poškodbe se pojavljajo tako pri otrocih in odraščajočih, kot pri odraslih igralcih. Najobsežneje je obravnavana patelarna tendinopatija. Poudarjene so nekatere preventivne strategije v okviru sestave in vodenja treningov zaradi preprečevanja posameznih vrst poškodb. Posamezne vaje smo tudi slikovno prikazali. Trener je obvezni član rehabilitacijskega tima, ki se ukvarja s preventivo poškodb in rehabilitacijo odbojkarja, saj je neposredno vključen v preventivo športnih poškodb odbojkarjev in skrbi za postopen in nadzorovan povratek odbojkarja v trenažni program in tekmovanja.
Keywords: preobremenitveni sindromi, utesnitveni sindrom rame, patelarna tendinopatija, medicinske vaje, fizikalna terapija, rehabilitacija, trener.
Published in DKUM: 07.07.2010; Views: 4730; Downloads: 900
 Full text (2,06 MB) |
82. ZDRAVLJEN ALKOHOLIK IN ZDRAV NAČIN ŽIVLJENJAFANIKA CEROVSKI, 2009, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu smo predstavili zdravljenega alkoholika v odnosu do zdravega načina življenja. Opisani so dejavniki, ki vplivajo na zdrav življenjski slog, načini zdravljenja in posledice alkoholizma ter pomen rehabilitacije in socialnega urejanja zdravljenega alkoholika. V posebnem poglavju smo opisali vlogo medicinske sestre pri vzgoji in usmerjanju v zdravo življenje zdravljenega alkoholika ter delovanje Kluba zdravljenih alkoholikov Šentjur. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati raziskave, ki je bila izvedena v Klubu zdravljenih alkoholikov (Skupina za zdrav način življenja Šentjur) v mesecu septembru, 2009. Podatke smo zbrali s pomočjo anonimnega anketnega vprašalnika. Vprašalnik je vseboval 20 vprašanj odprtega in zaprtega tipa. V raziskavi je sodelovalo 20 zdravljenih alkoholikov. Želeli smo ugotoviti, kakšen odnos imajo zdravljeni alkoholiki do zdravega življenjskega sloga, ali imajo zdravljeni alkoholiki v času rehabilitacije dovolj podpore iz okolja in kaj posamezniku pomeni Skupina za zdrav način življenja. Rezultati raziskave so pokazali, da anketirani zdravljeni alkoholiki delno zadovoljujejo odnos do zdravega načina življenja. Anketirani imajo v času rehabilitacije s strani družine zadosti podpore. Okolje v katerem živijo in Skupina za zdrav način življenja Šentjur, zdravljenemu alkoholiku ne nudi popolne podpore. Zdravljeni alkoholiki redno obiskujejo Skupino za zdrav način življenja Šentjur in posamezniku skupina predstavlja različen pomen.
Keywords: zdravljen alkoholik, klub zdravljenih alkoholikov, zdrav življenjski slog, rehabilitacija.
Published in DKUM: 24.12.2009; Views: 3773; Downloads: 443 (5 votes)
Full text (923,71 KB) |
83. Zdravstvena nega pacienta z alkoholnim delirijemRenata Duh, 2009, undergraduate thesis Abstract: Alkoholizem je eden izmed najpogostejših zdravstvenih problemov, saj so alkoholne pijače postale neločljiv del človeške zgodovine. V naši kulturi so prisotne praktično na vseh praznovanjih in družabnih dogodkih. Vsak izmed nas pa lahko najde pravilen odnos do alkohola. Le zdrav način življenja obdrži človeka v okolju zmernih oz. kulturnih pivcev celo življenje, lahko pa se tudi konča v skupini odvisnih od alkohola.
Odvisen od alkohola lahko spremeni vedenje in do določene mere odpove na vseh področjih človekove dejavnosti, zato potrebuje strokovno pomoč in nadzor. Medicinska sestra je tista, ki ima v okviru svojih nalog možnost, da pomaga odvisnemu od alkohola k odločitvi za zdravljenje in ga spremlja skozi rehabilitacijo, pa naj je le - ta bolnišnična ali ambulantna. Zato je pomembno, da zdravstveni delavci prispevamo svoj delež k preprečevanju bolezni, ki so povezane z uživanjem alkoholnih pijač.
Diplomsko delo je teoretičnega značaja in predstavlja širše problematiko odvisnosti od alkohola, ožje pa pomen zdravstvene nege pri pacientih z alkoholnim delirijem.
Keywords: alkohol, odvisnost od alkohola, medicinska sestra, zdravstvena nega, alkoholni delirij, zdravljenje, rehabilitacija
Published in DKUM: 25.11.2009; Views: 5486; Downloads: 908
Full text (1,71 MB) |
84. Delo obsojencev : diplomsko deloAndreja Bogdan, 2009, undergraduate thesis Keywords: zaporna kazen, zapori, zaporniki, obsojenci, delo obsojencev, prevzgojni ukrepi, rehabilitacija, diplomske naloge
Published in DKUM: 21.08.2009; Views: 4531; Downloads: 563
Full text (476,02 KB) |
85. Zdravstvena nega starostnika po operaciji kolka med rehabilitacijo v Termah ZrečeDarja Vodovnik, 2009, undergraduate thesis Abstract: Prebivalstvo po vsem svetu se stara, število starostnikov se veča. Sorazmerno se zvišuje tudi odstotek padcev in posledičnih zlomov kolka, ki so za starostnika pogosto lahko usodni. Poznavanje notranjih, predvsem pa zunanjih dejavnikov tveganja za zlom kolka je bistvenega pomena, saj jih pogosto lahko odstranimo. Rehabilitacija starostnika po poškodbi je zahtevna in pogosto ne doseže zastavljenih ciljev. Vloga medicinske sestre v obravnavi starostnika v fazi rehabilitacije s fiziatrom in fizioterapevti v ospredju pogosto ostaja nevidna, čeprav je starostniku neprestano v pomoč pri izvajanju osnovnih življenjskih aktivnosti na poti k ponovni samostojnosti.
V raziskavi je sodelovalo 25 starostnikov po 65. letu starosti, ki so po zlomu kolka bili sprejeti na zdraviliško zdravljenje v zdravilišče Terme Zreče.
Raziskava je temeljila na osnovi lestvice funkcijske neodvisnosti (Functional Independence Measure-FIM), ki ocenjuje samostojnost izvajanja osemnajstih motoričnih in kognitivnih aktivnosti. Ocenjevalno lestvico smo uporabili trikrat: ob sprejemu, po enem tednu bivanja in ob odpustu. Podatke smo obdelali v programih Microsoft Excel in Microsoft Word. Rezultate ocenjevalne lestvice smo izrazili v obliki osnovnih življenjskih aktivnosti po Virginiji Henderson in tako ugotavljali odvisnost starostnika od medicinske sestre.
Rezultati so pokazali, da je vloga medicinske sestre v postopku rehabilitacije zelo pomembna, saj je večina starostnikov ob sprejemu in še po prvem tednu terapevtske obravnave odvisna od pomoči pri osnovnih življenjskih aktivnostih. Pogosto tudi po odpustu ostanejo odvisni od pomoči svojcev, kar je pogosto vzrok za sprejem v institucionalno varstvo.
Keywords: Ključne besede: starostnik, zlom kolka, rehabilitacija, FIM lestvica, osnovne življenjske aktivnosti
Published in DKUM: 14.07.2009; Views: 9639; Downloads: 1547
Full text (871,97 KB) |
86. REHABILITACIJA NAGLUŠNIH, ZAKONODAJA IN VLOGA CIVILNE DRUŽBEAdem Jahjefendić, 2009, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu je predstavljena problematika naglušnih, načini ugotavljanja slušne okvare, načini rehabilitacije in zakonodaja, ki ureja njihove pravice. Predstavljena je tudi vloga Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije, ki izvaja posebne socialne programe, bdi nad izvajanjem zakonodaje in opozarja na kršitve pravic gluhih in naglušnih.
V empiričnem delu pa so predstavljeni rezultati raziskave, ki smo jo opravili v letu 2009 v devetih društvih gluhih in naglušnih po Sloveniji in pri enem dobavitelju slušnih aparatov. Izvedli smo anketo na vzorcu 154 uporabnikov slušnih aparatov. Želeli smo ugotoviti, ali naglušni uporabljajo slušni aparat, ali obiskujejo govorne in slušne vaje, ali poznajo tehnične pripomočke, opozoriti na problematiko naglušnih oseb in na pomen informiranosti za lažjo vključitev v družbo. Rezultati so pokazali, da naglušni uporabljajo slušni aparat in da so seznanjeni z tehničnimi pripomočki. Ugotovili smo, da uporabniki slušnih aparatov ne obiskujejo vaje govora in poslušanja. Pri izobraževanju, v vsakdanjem življenji in delu se pri uporabnikih slušnih aparatov pojavljajo komunikacijske ovire, zato mora biti skrb za informiranost naglušnih glavna naloga vseh, ki delamo in smo v stiku z njimi, kar velja tudi za medicinske sestre, saj so prve, ki pridejo v stik z naglušnimi.
Keywords: sluh, naglušni, rehabilitacija, slušni aparat, zveza, zakonodaja, medicinska sestra
Published in DKUM: 02.06.2009; Views: 3449; Downloads: 417
Full text (1,93 MB) |
87. |
88. Zdravstvena nega bolnika po poškodbi hrbteniceMira Karčovnik, 2009, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu je sprva opredeljena topografska in funkcionalna anatomija hrbtenice, nato pa najpogostejše poškodbe le-te. Sledi kratek pregled osnovnih diagnostičnih metod in vrst zdravljenja. Poškodbe hrbtenice se najpogosteje zgodijo v delovnih okoljih, prometu in športu. Zvin vratne hrbtenice je najpogostejša poškodba hrbtenice in se zdravi konzervativno. Popolna ohromelost zgornjih in spodnjih udov (tetraplegija) je lahko posledica nestabilnih zlomov vratne hrbtenice s spremljajočo okvaro hrbtenjače. Takšne poškodbe se zdravijo operativno.
Razložene so teoretske osnove zdravstvene nege in pojasnjena procesna metoda dela. Praktično izvajanje zdravstvene nege temelji na specifičnosti bolnikovega zdravstvenega stanja in problemov pri izpolnjevanju osnovnih življenjskih aktivnosti, ki jih je opredelila Virginija Henderson. Specialist zdravstvene nege je nujen član zdravstvenega in rehabilitacijskega tima, znotraj katerega opravlja samostojno zdravstveno nego in sodeluje v diagnostično – terapevtski obravnavi z izvajanjem številnih medicinsko tehničnih posegov, posebej pri hospitaliziranih in operiranih bolnikih. Namen službe zdravstvene nege je izvajati celostno in kakovostno zdravstveno nego utemeljeno na načelih stroke, humanosti, morale in etike.
Keywords: hrbtenica, poškodba, bolnik, medicinska sestra, zdravstvena nega, rehabilitacija
Published in DKUM: 28.04.2009; Views: 9720; Downloads: 1784
Full text (1,31 MB) |
89. |
90. |
