51. Zdravstvena nega pacienta po amputaciji spodnjih udovTanja Babič, 2013, undergraduate thesis Abstract: Zdravstvena nega pacienta po amputaciji spodnjih udov je zelo zahtevna. V diplomskem delu smo predstavili anatomijo in fiziologijo spodnjih udov ter opisali najpogostejše bolezni, ki lahko privedejo do amputacije spodnjih udov: ateroskleroza, PAB – periferna arterijska okluzivna bolezen, kritična ishemija in Mb. Bürger. V diplomskem delu je prav tako opisana zdravstvena nega pred, med in po sami amputaciji ter psihične težave, s katerimi se srečujejo pacienti po amputaciji. Opredelili smo tudi najpogostejše negovalne diagnoze po amputaciji spodnjih udov, oskrbo rane in pomen pravilnega povijanja krna, seznanitev pacienta o higieni krna ter pomoč pacientu pri opravljanju vsakodnevnih opravil.
Odgovorili smo tudi na dve raziskovalni vprašanji, ki smo si jih zastavili ob pisanju diplomskega dela.
Keywords: spodnji ud, amputacija spodnjega uda, zdravstvena nega, proces zdravstvene nege, zdravstvena nega po amputaciji spodnjega uda, rehabilitacija po amputaciji spodnjega uda, krn.
Published in DKUM: 07.02.2014; Views: 7209; Downloads: 874
 Full text (1,11 MB) |
52. Težave bolnikov po možganski kapiEmilija Skenderi, 2013, undergraduate thesis Abstract: Stresen in nezdrav način življenja sodobnega časa prinaša veliko dejavnikov tveganja za nastanek možganske kapi. Možganska kap je zelo nevarno in nujno stanje, posledice so lahko hude in trajne in obsegajo okvare ter zmanjšanje funkcij gibanja, govora, občutenja, izjemno znižajo pa tudi kakovost življenja prizadetega posameznika in njegovih bližnjih. Za številne je v prvem letu celo usodna. V Sloveniji kot tudi v svetu je umrljivost zaradi možganske kapi pri samem vrhu. Uspešnost zdravljenja je v večini primerov odvisna od tega, koliko časa preteče od simptomov do zdravljenja, uspešnost okrevanja pa od kakovosti rehabilitacije.
Metode: Raziskava je potekala na osnovi kvantitativne metodologije s pomočjo strukturiranega vprašalnika, ki je vseboval zaprte tipe vprašanj in eno odprto vprašanje. Raziskovalni vzorec je zajemal 20 naključno izbranih bolnikov, članov Združenja bolnikov s cerebrovaskularno boleznijo Slovenije – Klub Maribor.
Rezultati in razprava: Rezultati raziskave so pokazali, da je pri anketirancih zadovoljstvo v življenju po možganski kapi nekoliko upadlo zaradi še zmeraj prisotnih določenih težav, ki pa pri njih povzročajo določeno mero odvisnosti od tuje pomoči pri vsakodnevnih aktivnostih. Ugotovili smo, da so pri večini še zmeraj prisotne težave govora in vida, dobra polovica jih živi z bolečinami, nekaj manj kot polovico pa motijo težave z ravnotežjem. Kar tretjina jih potrebuje pomoč pri izvajanju večine dnevnih aktivnosti.
Sklep: Za uspeh ponovne vključitve bolnika po možganski kapi v okolje in življenje so odgovorni tako negovalni kot rehabilitacijski timi, ki morajo delovati interdisciplinarno. V Sloveniji poleg strokovnih timov v institucionalni obravnavi bolnikov po možganski kapi pri rehabilitaciji slednjih pomembno vlogo igrajo tudi društva in združenja, ki delujejo v javnem interesu na področju zdravstvenega varstva, članom pa nudijo dolgoročno pomoč, tudi po končani osnovni rehabilitaciji.
Keywords: možganska kap, dejavniki tveganja, preventiva, težave bolnikov po možganski kapi, rehabilitacija, zdravstvena nega.
Published in DKUM: 11.12.2013; Views: 3861; Downloads: 787
Full text (844,67 KB) |
53. Zdravstvena nega pacienta po robotski prostatektomijiTamara Peterle, 2013, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu je predstavljena moška spolna žleza prostata in zelo razširjena bolezen; rak prostate. Čufer (2006) navaja, da rak prostate prizadene predvsem moške po 50. letu starosti. Opisali smo razvoj raka na prostati in zdravljenje. Najbolj znana odstranitev prostate je radikalna prostatektomija (klasična operacija), vse bolj pa se uveljavlja tudi robotska prostatektomija. V Sloveniji jo izvajajo v Splošni bolnišnici Celje od leta 2010. Zdravstvena nega pacienta po robotski prostatektomiji je specifična. Zelo pomembno je spremljanje bolečine in morebitno razvijanje okužb. V nadaljevanju diplomskega dela je opisana procesna metoda dela pri pacientu po robotski prostatektomiji, prav tako so opredeljene specifične naloge medicinske sestre. Vsak operativni poseg predstavlja stresni trenutek v življenju in medicinska sestra mora z svojim znanjem in izkušnjami pomagati pacientu, da izrazi svoja čustva in strahove. Zelo pomembno je pacientu predstaviti prednosti robotske prostatektomije in ponuditi boljšo in kvalitetnejšo možnost zdravljenja bolezni. Trenutno se robot da Vinci v Sloveniji uporablja samo v urologiji, vendar bi lahko z nadgrajevanjem in učenjem robot uporabljali tudi na drugih področjih zdravja. Diplomsko delo je teoretično. Analizirali smo domačo in tujo literaturo, pridobljeno s pomočjo podatkovnih baz COBISS, PUBMED in virov Osrednje knjižnice Celje.
Keywords: robotska prostatektomija, radikalna prostatektomija, robot daVinci, rehabilitacija, bolečina, medicinska sestra, okužbe
Published in DKUM: 25.11.2013; Views: 2622; Downloads: 315
Full text (678,61 KB) |
54. VLOGA DRUŽINE PRI ZDRAVILIŠKEM ZDRAVLJENJU OTROK IN MLADOSTNIKOVJasmina Bokan, 2013, undergraduate thesis Abstract: Pomembno vlogo pri zdraviliški obravnavi otrok in mladostnikov ima tudi družina, predvsem starši ali tisti, ki zanj skrbijo. Njihova podpora, pozitivna motivacija in čas, ki ga namenijo, so za otroka zelo pomembni. Aktivno sodelovanje svojcev temelji na poučenosti njegove bolezni, poteku in sodelovanju pri zdraviliškem zdravljenju. Z več informacijami bodo lažje nudili pomoč otroku v domačem okolju.
V diplomskem delu smo predstavili vlogo družine pri zdraviliškem zdravljenju otrok in mladostnikov, ki imajo potrjeno diagnozo cerebralno paralizo in prirojen izpah kolkov. Diplomsko delo se deli na teoretični del in empirični del. V teoretičnem delu smo predstavili rehabilitacijo otrok in mladostnikov z prirojenim izpahom kolka in cerebralno paralizo, vlogo družine in svojcev pri obravnavi zdraviliškega zdravljenja in sam potek zdravstvene nege. V empiričnem delu smo predstavili rezultate raziskave, ki smo jo izvedli z anketiranjem v kateri je sodelovalo 15 staršev otrok, ki so bili zaradi svojih otrok na zdraviliškem zdravljenju v Zdravilišču Term 3000 v Moravskih Toplicah. Z raziskavo smo želeli ugotoviti, če so starši vključeni v proces zdraviliškega zdravljenja svojega otroka in ali starši menijo, da dobijo dovolj informacij v času otrokove rehabilitacije. Rezultati so pokazali, da se starši aktivno vključujejo v proces zdraviliškega zdravljenja, saj so mnenja, da potrebujejo dosti znanja in izkušenj na področju rehabilitacije. Več kot tri četrtine staršev meni, da so dobili dovolj informacij v času zdraviliškega zdravljenja. Staršem je potrebno že na začetku podati realne in jasne cilje in se z njimi temeljito pogovoriti.
Keywords: vloga družine, zdraviliško zdravljenje, rehabilitacija otrok in mladostnikov
Published in DKUM: 25.11.2013; Views: 2150; Downloads: 198
Full text (2,05 MB) |
55. RAZŠIRJENOST UPORABE INFORMACIJSKO KOMUNIKACIJSKE TEHNOLOGIJE MED OSEBAMI S TEŽAVAMI V DUŠEVNEM ZDRAVJUKlavdija Leskovar, 2013, undergraduate thesis Abstract: Uvod: Osebe s težavami v duševne zdravju se težje socialno vključujejo, saj so pogosto deležni stigmatizacije s strani družbe. Sodobna informacijsko komunikacijska tehnologija (IKT) ponuja mnoge možnosti in priložnosti za večjo kakovost življenja osebam s težavami v duševnem zdravju, zaradi česar je bil namen diplomskega dela preučiti nivo uporabe IKT ter vpliv in potenciale pri obravnavi, rehabilitaciji in nato ponovnemu vključevanju oseb s težavami v duševnem zdravju v družbo.
Metode: V sklopu izvedene raziskave smo razvili nestandardiziran anketni vprašalnik, ki je vseboval 30 anketnih vprašanj. Pri anketiranju je sodelovalo 100 anketirancev iz 16 enot organizacije Ozara Slovenija. Uporabili smo kvantitativno in kvalitativno metodologijo raziskovanja. V okviru kvantitativne raziskave smo s pomočjo programa IBM SPSS Statistic 19 izvedli analizo frekvenc, analizo srednjih vrednosti, križnih tabel, Hi-kvadrat test in Spearmanov test, v okviru kvalitativne analize pa smo izvedli integrativno vsebinsko analizo. Na podlagi rezultatov smo pripravili ustrezno interpretacijo skozi katero smo odgovorili na zastavljena raziskovalna vprašanja.
Rezultati: Rezultati izvedene raziskave so pokazali, da osebe s težavami v duševnem zdravju sodobno IKT v veliki meri uporabljajo, in sicer prevladuje gledanje televizije (92 %), uporaba mobilnega telefona (89 %), poslušanje radia (83 %), uporaba računalnika (62 %), v najmanjši meri in sicer v 15 % pa anketirani uporabljajo prenosni multimedijski predvajalnik. S Spearmanovim koeficientom korelacije smo ugotovili obratno sorazmernost med pogostostjo uporabe računalnika in starostjo, kar pomeni, da starejši kot so ljudje, manj uporabljajo računalnik, ter mlajši kot so ljudje, bolj uporabljajo računalnik.
Diskusija: Ljudem s težavami v duševnem zdravju predstavlja sodobna IKT pomembno sredstvo za prebiranje novic, prav tako pa tudi kot sredstvo za sporazumevanje s prijatelji in znanci. Raziskave so na področju uporabe IKT s strani oseb s težavami v duševnem zdravju nekoliko redkejše, vendar pa glede na dejstvo, da so prav rezultati naše raziskave pokazali pozitiven vpliv uporabe IKT bi bilo potrebno v prihodnosti več sredstev nameniti prav izvajanju raziskav na tem področju, primerne bi bile predvsem dodatne longitudinalne študije, ki bi se osredotočale predvsem na vpliv uporabe IKT preko neposrednega preučevanja indikatorjev kakovosti življenja.
Keywords: duševno zdravje, duševna bolezen, hospitalizacija, rehabilitacija, informacijsko komunikacijska tehnologija (IKT).
Published in DKUM: 25.11.2013; Views: 2930; Downloads: 206
Full text (3,02 MB) |
56. Zdravstvena nega pacienta po laringektomijiMartina Krameršek, 2013, undergraduate thesis Abstract: Odstranitev grla je zelo invaziven poseg v človeško telo, s katerim je pacientom odvzet govor. Pacienti imajo številne posledice na telesnem, duševnem in kognitivnem področju.
Za paciente je pomembna dobra priprava in pojasnitev, kaj ta operativni poseg za njih pomeni, kakšne so posledice, katera so dodatna zdravljenja in kakšna je rehabilitacija. Prve dni po operativnem posegu je v ospredju potreba po zdravstveni negi. Ker pa je čas hospitalizacije prekratek se pacienti vključijo v ambulantno obravnavo, v domačem okolju pa jim pomaga patronažna medicinska sestra.
Rehabilitacija se ne vrši le na govornem področju, temveč tudi na duševnem in telesnem področju.
Raziskava je bila izvedena v Onkološki ambulanti na Oddelku za otorinolaringologijo, cervikalno in maksilofacialno kirurgijo Univerzitetnega kliničnega centra Maribor in obsega 40 laringektomiranih pacientov. Z raziskavo smo želeli ugotoviti katere posledice nastopijo po laringektomiji, ali je kakovost življenja zelo spremenjena po laringektomiji in kako pacienti doživljajo larringektomijo.
Pacienti imajo po totalni laringektomiji največ težav z komunikacijo, učenjem novega načina govora, požiranjem, pogostim draženjem na kašelj. Raziskava je pokazala, da bi večina laringektomiranih še enkrat pristala na operativni poseg. Ugotovili smo, da je kakovost življenja spremenjena vendar so se oboleli naučili živeti brez grla. Laringektomirane osebe so čustveno stabilne, še posebej če imajo podporo svojcev in če so pozitivno naravnani. Večino anketirancev je zelo prizadela izguba govora.
Keywords: Totalna laringektomija, zdravstvena nega, medicinska sestra, rehabilitacija, kakovost življenja
Published in DKUM: 11.10.2013; Views: 2199; Downloads: 190
Full text (2,48 MB) |
57. Zdravljenje in rehabilitacija odvisnosti od alkoholaDoroteja Kramberger, 2013, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu je predstavljena problematika odvisnosti od alkohola, s čimer označujemo vrsto bolezenskih stanj, ki so posledica kroničnega čezmernega uživanja alkoholnih pijač. Odvisnost od alkohola je kronična bolezen, ki posameznika prizadene na telesnem, duševnem in socialnem področju, ter predstavlja velik problem tako za posameznika, kot tudi njegovo družino in okolje. Bolezen odvisnosti od alkohola ima relativno dolg čas nastajanja, ki se začne z zgodnjim alkoholnim obdobjem, sledi kritično obdobje, ki lahko traja od 15 do 20 let, in potem kronično, ko je oboleli lahko tudi tik pred tem, da umre.
V diplomskem delu je predstavljen sindrom odvisnosti od alkohola s pomočjo domače in tuje literature. V teoretični analizi je opredeljen pojem sindroma odvisnosti od alkohola in pomen njegovega zdravljenja. Predstavljene so tudi epidemiološke raziskave o pivskem vedenju v Sloveniji.
Iz analize literature je razvidno, da je odvisnost od alkohola v svetu in pri nas zelo pogost problem. Čeprav je zdravljenje napredovalo se je potrebno osredotočiti predvsem na dejavnike, ki povečujejo tveganje za razvoj sindroma odvisnosti od alkohola in s tem zmanjšati pojavnost odvisnosti. Ob pojavu odvisnosti pa je potrebno čim zgodnejše zdravljenje.
Keywords: alkohol, sindrom odvisnosti od alkohola, družina, posledice, zdravljenje, rehabilitacija, medicinska sestra
Published in DKUM: 12.07.2013; Views: 2861; Downloads: 558
Full text (488,18 KB) |
58. Vpliv načina sporazumevanja na kakovost življenja pri bolnikih po odstranitvi grlaRenata Rihtar, 2013, undergraduate thesis Abstract: Namen diplomskega dela je opisati vlogo medicinske sestre pri bolnikih po odstranitvi grla, ter predstaviti težave s katerimi se soočijo pacienti po operaciji grla, predvsem pa njihovo kasnejše okrevanje, kar predstavlja pri večini pacientov kar velik problem. V raziskavi smo iskali povezanost med načinom sporazumevanja in kakovostjo življenja pri bolnikih po odstranitvi grla ter opisali vlogo medicinske sestre pri laringektomiranem pacientu. Diagnoza rak pomeni za večino bolnikov sinonim za počasno in bolečo smrt, obdobje trpljenja, odvisnosti in nemoči. Je pretresljiv dogodek, ki napoveduje veliko težkih sprememb, spremenitev življena in obetov v prihodnosti (Trdin & Kolbl, 2011). Raziskava je temeljila na kvantitativni metodologiji dela. Izvedli smo študijo s pomočjo anketnega vprašalnika izdelanega za namen raziskave. V raziskavo so bili vključeni člani društva laringektomiranih Slovenije. Rezultati so pokazali, da največ 19 ( 63% ) anketirancev uporablja ezofagalni govor. Kakovost življenja po odstranitvi grla je 15 ( 50% ) anketirancev označilo za dobro. Pri pacientih po odstranitvi grla je uspešna rehabilitacija govora zelo pomembna in vpliva na kakovost življenja
Keywords: rak, zdravstvena nega, rehabilitacija, laringektomija, pacient
Published in DKUM: 10.07.2013; Views: 1794; Downloads: 152
Full text (1,18 MB) |
59. OBRAVNAVA BOLNIKOV PO ZDRAVLJENJU RAKA NA DEBELEM ČREVESUPetar Ljuljđuraj, 2013, undergraduate thesis Abstract: Diplomsko delo obravnava rak na debelem črevesu in nadaljnjo rehabilitacijo pacienta po odpustu iz bolnišnice. Pri izdelavi diplomskega dela smo uporabili deskriptivno metodo dela.
V prvem delu diplomskega dela predstavimo debelo črevo, anatomijo, delovanje debelega črevesa in najpogostejše bolezni na debelem črevesu. Tu smo se predvsem osredotočili na rak debelega črevesa, ker je tretji najpogostejši rak na svetu in drugi najpogostejši v Evropi. Predstavili smo tudi način odkrivanja, presejalni program SVIT in zdravljenje raka na debelem črevesu. Poglobili smo se v predstavitev rehabilitacijskega centra v Rogaški Slatini in način obravnave pacientov v tej ustanovi.
V empiričnem delu diplomskega dela je predstavljena študija primera pacienta po operaciji raka na debelem črevesu z izpeljano črevesno stomo in način obravnave pacienta v zdravilišču. Pacienta smo obravnavali po procesni metodi Virginije Henderson. Informacije o pacientovi bolezni smo dobili s pomočjo vprašalnika, zdravstvene dokumentacije in svojcev. Na osnovi ugotovljenih potreb po zdravstveni negi smo si postavili cilje in jih na koncu tudi vrednotili.
Ugotovili smo, da so ključni negovalni problemi neznanje v samooskrbi stome, nesprejemanje samopodobe, nepoučenost o prehrani po operaciji raka na debelem črevesu in strah pred prognozo. Z našim načinom obravnave odpravimo ali vsaj zmanjšamo težave in naučimo paciente samooskrbe, ki je še kako pomembna za nadaljnje življenje v domačem okolju.
Keywords: rak debelega črevesa, pacient, zdravstvena nega, medicinska sestra, rehabilitacija
Published in DKUM: 10.07.2013; Views: 2606; Downloads: 475
Full text (683,30 KB) |
60. Poškodbe starostnikovLidija Gobec, 2013, undergraduate thesis Abstract: Število starostnikov se v razvitem svetu vsako leto povečuje, saj se povečuje kakovost življenja in s tem daljša življenjska doba. Podaljševanje življenjske dobe starostnikov pa prinaša vedno več potreb po strokovni pomoči in pomoči pri osnovnih življenjskih aktivnostih. Letno se povečuje tudi število poškodb starostnikov, še posebej tistih, ki so še mobilni in predvsem živijo sami oz. skrbijo sami zase. Po poškodbi postanejo nesposobni skrbeti sami zase, prav tako za njih neredko ne morejo skrbeti svojci. Pogosto je to pravi trenutek za sprejem v domsko varstvo. Rehabilitacija se izvaja pri usposobljenih ljudeh in v strokovnem okolju, zato se lahko nekaterim starostnikom stanje občutno izboljša, vendar povratka nazaj v samostojno življenje skoraj ni.
Raziskava je obsegala anketiranje 60 starostnikov v institucionalnem varstvu, ki so se poškodovali v domačem okolju in so zaradi posledic poškodbe prišli v domsko varstvo, saj niso mogli več živeti samostojno. Z raziskavo smo želeli izvedeti, ali se je stanje starostnikov po sprejemu v domsko varstvo izboljšalo, ali rehabilitaciji posvečajo dovolj časa in ali se medicinska sestra aktivno vključuje v proces rehabilitacije.
Z raziskavo smo ugotovili, da se je poškodovalo več žensk kot moških, večina jih je bila pred poškodbo samostojna in so živeli sami. Najpogostejši vzrok poškodbe je bil padec v domačem okolju, posledica pa največkrat zlom.
Za odhod v domsko varstvo se jih je večina odločila zato, ker niso mogli več skrbeti sami zase in ker jim bližnji niso mogli pomagati pri vsakodnevnih aktivnostih. Več kot polovica jih je v domsko varstvo prišla takoj po poškodbi, z rehabilitacijo se je njihovo splošno stanje izboljšalo, večini je v domu tudi všeč in bi se ponovno odločila za prihod.
Rezultati raziskave tako kažejo, da predstavlja institucionalno (domsko) varstvo uspešno obliko socialne in splošne rehabilitacije, s katero so starostniki po poškodbi in izgubi samostojnosti pri opravljanju dnevnih aktivnosti zadovoljni.
Keywords: starostnik, staranje, poškodbe, institucionalno varstvo, rehabilitacija
Published in DKUM: 25.04.2013; Views: 3138; Downloads: 515
Full text (1,98 MB) |
