41. Izbirna pravica do poklicne rehabilitacijeDenis Bašić, 2015, bachelor thesis/paper Abstract: Trg dela je v zahtevnih gospodarskih razmerah neizprosen do vseh, izjema niso niti invalidi. Ker invalidne osebe trpijo omejitve in pomanjkanje sposobnosti pri izvajanju določenih delovnih aktivnosti, ki so povsem normalne za zdravega človeka, jim je potrebno na primerne načine zagotoviti vključevanje v delovno okolje. V Sloveniji se osebam na osnovi ustreznega zakona prizna status invalida s pravnomočno odločbo pristojnega organa. Kljub priznanju invalidnosti pa je potrebno zavarovancu omogočiti dostop do dela in ustrezne zaposlitve. S to problematiko se ukvarja Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ) in Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje (ZRSZ), ki jo rešujeta z izvajanjem poklicne oziroma zaposlitvene rehabilitacije.
Tema diplomskega dela je poklicna rehabilitacija kot temeljna izbirna pravica delovnega invalida iz naslova invalidskega zavarovanja s pomočjo katere se zavarovanec ustrezno zaposli oziroma ponovno vključi v delovno okolje. Ponovna vključitev v primerno delovno okolje pomeni za invalida priznanje in izenačenje pravic z ostalim delovno aktivnim prebivalstvom ter odpravo diskriminacije s katero se venomer sooča. Kljub možnostim, ki jo poklicna rehabilitacija ponuja pa se ugotavlja, da je še vedno nezadostno izkoriščena, zato smo to preverjali v empiričnem delu s pomočjo statističnih analiz podatkov, ki smo jih pridobili iz evidenc ZPIZ in javno razpoložljivih statističnih evidenc. Na osnovi podatkov smo analizirali trajanje postopka priznanja pravice, napovedali prihodnji trend in ugotavljali vpliv demografskih podatkov.
S preverjanjem postavljenih hipotez smo ugotovili, da so bili časi trajanja postopkov uveljavljanja izbirne pravice v zadnjem obravnavanem letu krajši kot v predhodnem letu, medtem ko je trend koriščenja pravice v rahlem porastu. Ugotovili smo tudi, da obstajajo znatne demografske razlike med rehabilitanti. Rešitev vidimo v primernejših predstavitvenih programih in boljšem informiranju zavarovancev, kar bi dodatno povečalo zanimanje za poklicno rehabilitacijo. Keywords: pokojninsko in invalidsko zavarovanje, invalidnost, poklicna rehabilitacija, delovna zmožnost Published in DKUM: 24.12.2015; Views: 2296; Downloads: 226 Full text (1,66 MB) |
42. Živali kot pomoč pri rehabilitaciji zapornikov : diplomsko delo univerzitetnega študija VarstvoslovjeTina Senica, 2014, undergraduate thesis Abstract: Začetek diplomskega dela nas popelje od začetkov rehabilitacijskega gibanja do danes. Predstavimo različna stališča do rehabilitacije v zaporih in kakšne oblike rehabilitacije poznamo. Sledi kratka predstavitev slovenskih zaporov in kakšne oblike rehabilitacije se izvajajo. Nato je opisana vez človek-žival, kako so žival v daljni preteklosti uporabili v rehabilitacijske namene in kako lahko uporabimo živali pri rehabilitaciji zapornikov. Nadaljuje se z definicijo terapije in aktivnosti s pomočjo živali in s predstavitvijo drugih tovrstnih programov, ki se vedno pogosteje pojavljajo tudi v zaporih. Zaporniki so lahko v stiku z živaljo ob pogovoru s strokovno osebo, lahko pa so v stalni interakciji z živaljo, zanjo skrbijo in jo šolajo za različne namene. Zanima nas kako je z uporabo živali v terapevtske namene v Sloveniji in če jih uporabljajo v zaporih kot pomoč pri rehabilitaciji zapornikov. Uporaba živali v terapevtske namene je pri nas vse bolj pogosta, ni pa takšnih terapij v zaporih. Iz opravljenih intervjujev smo ugotovili, da sta največji oviri za vzpostavitev takšnega programa pri nas prostorska stiska v zaporih in pomanjkanje finančnih sredstev. Z Ministrstva za pravosodje so nam podali informacijo, da se v Zavodu za prestajanje kazenskih sankcij Dob v tem času vzpostavlja terapevtsko delo z psi iz zavetišč. Za primernost psov bi poskrbelo Društvo za zaščito živali Posavje. Zaporniki bi pse šolali do mere, da bi bili primerni za oddajo. V raziskovalnem delu diplomskega dela smo preverjali naslednje hipoteze:
- rehabilitacija pomembno vpliva na ponovno integracijo zapornikov v okolje po prestani zaporni kazni,
- živali s pozitivnimi psihosocialnimi učinki pripomorejo k rehabilitaciji zapornikov in vplivajo na stopnjo povratništva v zaporih,
- društvo Ambasadorji nasmeha je pripravljeno izvajati terapijo s pomočjo živali v zaporih in
- Sektor za tretma Uprave Republike Slovenije za izvrševanje kazenskih sankcij je v nabor strokovne pomoči, ki jo nudijo, pripravljen vpeljati živali kot pomoč pri rehabilitaciji zapornikov.
Na podlagi analize strokovne literature in znanja intervjuvancev smo vse hipoteze potrdili. Na koncu pa sledi še diskusija o intervjujih in obrazložitev hipotez. Keywords: zaporne kazni, zaporniki, rehabilitacija, terapija z živalmi, aktivnosti s pomočjo živali, diplomske naloge Published in DKUM: 12.10.2015; Views: 2087; Downloads: 306 Full text (276,09 KB) |
43. NAJPOGOSTEJŠE TEKAŠKE POŠKODBE, NJIHOVA PREVENTIVA IN REHABILITACIJAInes Andonovska, 2015, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu sem se v teoretičnem delu osredotočila na vrste mišic, sklepov in kosti ter na vrste poškodb, jih opredelila in opisala. Opredelila sem zunanje in notranje dejavnike, ki vplivajo na nastanek tekaških poškodb. Prav tako sem se osredotočila na najpogostejše tekaške poškodbe, zakaj prihaja do njih, kako jih lahko preprečimo oziroma zmanjšamo njihov nastanek. Da bi se možnosti za nastanek poškodb med samim tekom zmanjšale, je potrebno na tem delati že preventivno. Zaradi tega sem opredelila ter opisala tekaške preventive (ogrevanje, stretching, pravilna tehnika teka in pravilna tekaška obutev). Vsaki nastali poškodbi sledi rehabilitacija - zdravljenje. To je vzpostavitev funkcionalnega stanja, ki je čim bližje tistemu pred nastalo poškodbo. Opredelila in opisala sem različne metode zdravljenja - različne vrste fizikalnih terapij.
V zadnjem, empiričnem delu, je bil moj namen oziroma cilj ugotoviti pogostost poškodb pri tekačih ter ugotoviti, do katerih poškodb prihaja najpogosteje. Prav tako me je zanimalo, če so tekači dovolj osveščeni o sami preventivi poškodb, ali si znajo nuditi samopomoč, kadar do poškodbe pride in kakšne metode zdravljenja poznajo. Zanimalo me je še, ali so morda tudi kakšne razlike med spoloma. Katera je moška in katera ženska najpogostejša poškodba ter ali se sprinterji pogosteje poškodujejo v primerjavi s srednje in dolgoprogaši. Raziskavo sem izvedla s pomočjo anketnega vprašalnika. V raziskavi je prostovoljno in anonimno sodelovalo 60 tekačev, od tega 30 žensk in 30 moških. Pridobljene podatke sem obdelala s programom Excel in rezultate grafično ponazorila. Na podlagi pridobljenih rezultatov sem ugotovila, da je najpogostejša poškodba zvin gležnja (40%), sledijo ji boleča Ahilova tetiva (38%), vnetje pokostnice (35%), akutne mišične poškodbe (28%) ter plantarni fascilitis (18%). Večina tekačev meni, da so dovolj osveščeni o preventivi pred tekom (88%), prav tako menijo, da znajo nuditi samopomoč ob nastanku poškodbe (65%), vendar so premalo osveščeni o vrstah fizikalnih terapij. Sprinterji se poškodujejo pogosteje kot srednje in dolgoprogaši. Najpogostejše poškodbe pri teku so poškodbe spodnjih okončin. V diplomski nalogi so zajeti vsi bistveni podatki, za katere menim, da bodo v pomoč vsem tekačem, bodisi rekreativnim ali tistim, ki se s tekom ukvarjajo profesionalno. Keywords: tek, tekaške poškodbe, preventiva, rehabilitacija, zdravljenje, R.I.C.E. Published in DKUM: 02.03.2015; Views: 2291; Downloads: 774 Full text (2,13 MB) |
44. Pljučni rak, bolezen kot posledica kajenjaNuša Hodošček, 2014, undergraduate thesis Abstract: Teoretična izhodišča: Kajenje je eden izmed glavnih tveganj za nastanek pljučnega raka, vendar je odvisnost od kajenja tako močna, da je včasih nesmiselno opozarjati na to nevarnost obolenja, ki je posledica kajenja. Veliko naredimo, ko preventivno opozarjamo, dokazujemo s statističnimi podatki in rezultati, kako nevarno je tvegati kaditi. Vendarle pa pride do tega, da se soočimo z pacientom, ki preboleva pljučnega raka, takrat pa moramo zdravstveni delavci vedeti strokovno pristopiti, ter znati v takšnih situacijah ukrepati. Pacientu v tem času veliko pomeni podpora, dobro informiranje, predvsem pa trdno zastavljeni cilji za prihodnost. Da to dosežemo pri človeku z tako težko diagnozo pa moramo imeti strokovno znanje in pravilen pristop. Namen raziskave je ugotoviti, koliko kadilcev se zaveda posledic dolgotrajnega kajenja.
Metoda: Raziskovalni del naloge je temeljil na deskriptivni kvantitativni metodi empiričnega raziskovanja. Za raziskavo smo uporabili anketni vprašalnik, ki je bil sestavljen iz 18 vprašanj. Za statistično obdelavo podatkov smo uporabili program Microsoft Excel 2010.
Rezultati: Največ (26 %) anketirancev je pričelo kaditi pri 15 letih. Od tega je kar 36 % starih nad 30 let, ki so kadilci še danes. Kar 90% vseh anketirancev pozna nevarnosti pasivnega kajenja ter 13 % se jih je že srečalo z boleznijo raka pljuč v družini. Kar 60 % bi prenehalo z kajenjem, če bi zboleli.
Razprava: Rezultati raziskave kažejo, da se kadilci zelo dobro zavedajo vzrokov in posledic kajenja in da poznajo najhujšo obliko bolezni dolgotrajnega kajenja, pljučni rak. Ta bolezen skrbi bolj starejše kadilce, stare nad 30 let, saj kadijo že dalj časa. Več kot polovica pa jih razmišlja o opustitvi kajenja, vendar jih način življenja, stres, odvisnost,prepričajo k nadaljevanju kajenja. Keywords: Ključne besede: pljučni rak, kajenje, pasivno kajenje, rehabilitacija, zdravstvena nega. Published in DKUM: 02.02.2015; Views: 3939; Downloads: 297 Full text (536,27 KB) |
45. Artroskopska operacija kolenaTjaša Brezovnik, 2014, undergraduate thesis Abstract: Artroskopska operacija kolena je invazivna diagnostična in/ali terapevtska metoda. Artroskopija sklepov omogoča vpogled v notranjost sklepa, ocenitev struktur, postavitev diagnoze in hkrati možnost operativne oskrbe. Artroskopija je prinesla tudi veliko sprememb v zdravstveni negi. Keywords: endoskopija, koleno, zdravstvena nega, rehabilitacija kolena, artroskopija kolena, bolečina Published in DKUM: 06.01.2015; Views: 2937; Downloads: 486 Full text (1,10 MB) |
46. Nadzor spolnih prestopnikov po prestani zaporni kazni : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko deloMaša Sever, 2014, undergraduate thesis Abstract: Spolni prestopniki so posamezniki, ki iz takšnih ali drugačnih razlogov posežejo v spolno nedotakljivost žrtve. Imajo različne lastnosti in preference, zato sem del diplomske naloge posvetila tudi razvrstitvi spolnih prestopnikov, pri čemer sem spoznala njihove lastnosti, razloge in način oziroma potek izvršitve spolnega delikta. Kot mi je uspelo preučiti, gre večinoma za posameznike, ki so imeli težko otroštvo, bili žrtve zlorab ali niso dosegli primerne seksualne zrelosti in so zato nevarni družbi. Zaradi ponovitvene nevarnosti njihovih dejanj sta nadzor nad spolnimi prestopniki po prestani zaporni kazni in rehabilitacija ključna dejavnika za večjo varnost družbe. V diplomskem delu sem se zato osredotočila na vrste in oblike nadzora spolnih prestopnikov, vpliv nadzora na njihovo rehabilitacijo in na zakonodajo s področja spolnih prestopnikov v Veliki Britaniji in Republiki Sloveniji. Primerjala in analizirala sem zakonodajo in ugotovila kar nekaj podobnosti in razlik. Spoznala sem novejšo tehnologijo, prednosti in slabosti GPS-nadzorovanja in poligrafiranja. Pri primerjanju držav sem ugotovila, da se v Sloveniji uporabljata bolj klasično nadzorovanje in javljanje v uradih državnega pregona, medtem ko v tujini tega skorajda ne uporabljajo več. Prišla sem tudi do spoznanja, da prestana zaporna kazen še ne pomeni, da ni več možnosti ponovitvenega dejanja. Poleg zaporne kazni je pred ponovno resocializacijo spolnega prestopnika v družbo treba zagotoviti še rehabilitacijo in nadzor nad njim. Nadzor je nujno potreben zaradi varnosti družbe in zaradi njih samih, saj družba tovrstnim prestopnikom nikoli ne oprosti dejanja in jih tudi zelo težko sprejme nazaj. Keywords: spolni prestopniki, rehabilitacija, nadzor, elektronski nadzor, GPS, kaznovalna politika, diplomske naloge Published in DKUM: 28.10.2014; Views: 2435; Downloads: 230 Full text (420,18 KB) |
47. PRIMERJAVA ZAPORNE POLITIKE V REPUBLIKI SLOVENIJI IN ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIKEAnja Salkič, 2014, undergraduate thesis Abstract: Primarna družbena predstava o zaporu je, da gre za neprivilegiran kraj, namen katerega je izvrševanje kazni za storjena kazniva dejanja in odvzem svobode obsojenim posameznikom. Predvsem je vizija modernih zaporov rehabilitacija in resocializacija posameznika, vendar pa se pojmovanje in dejansko izvrševanje teh modelov kaznovalne politike od države do države razlikuje. V diplomskem delu sta prikazana dva popolnoma različna kaznovalna sistema, ki tvorita karakterno popolnoma samosvojo zaporno politiko in sicer model, ki je uveljavljen v Združenih državah Amerike primerjam s karakteristiko zaporne politike v Sloveniji. ZDA se s svojo politiko koncentrirajo na boj proti kriminalu v smislu odstranitve kriminalnih posameznikov iz družbe, kar predstavlja začaran krog in popolnoma nekontrolirano masovno zapiranje. Takšen način opravičujejo s preprostim dejstvom, da se s tem varuje družba in zmanjšuje stopnja kriminala. Zastraševanje naj bi po takšni logiki, delovalo tako preventivno kot tudi vplivalo na možno povratništvo nekoga, ki je že storil kaznivo dejanje. Vendar pa gre ob vsem tem za dolge kazni, brez možnosti pogojnega izpusta, ter razmere, ki demotivirajo obsojence za kakršno koli rehabilitacijo in s svojimi strogimi pogoji ustvarjajo utopične razmere brez nekih smiselnih dosežkov. Slovenija po drugi strani stremi k poboljšanju obsojencev in se trudi približati življenje obsojencev v zaporu življenju zunaj zapora, kar jim omogoča mnoge privilegije in pa pozitivno spodbudo k boljšemu življenju. Bistvo zaporne kazni ter v tem smislu zasnovane zaporne politike je prevzgoja in poboljšanje posameznika. Takšen sistem zastraševanje zavrača. To vodi v zaporno politiko, ki je do obsojencev spoštljiva in poskuša življenje v zaporu približati zunanjemu svetu in ga na njih uspešno pripraviti.
Diplomska naloga predstavlja na eni strani dvom v uspešnost sistema, ki je zgolj rehabilitativen ter ustvarja posledično zelo ugodne pogoje in na neki točki morda celo vzbuja dvom o obstoju pravične kazni z vidika žrtve ali s kaznivim dejanjem povzročene škode, na drugi strani pa dvom v kontradiktoren sistem ZDA, ki se koncentrira predvsem na retribucijo in se zanaša na model zastraševanja s strogo politiko, obsojence obravnava kot neprivilegiran in izločen del prebivalstva, z opravičilom, da gre za pravičen sistem in družbo, ki je tako obvarovana pred kriminalom. Gre za divergentnost zaporne politike dveh modernih kultur in tu se pojavlja skeptičnost v delovanju ene in druge zaporne politike. Diplomska naloga zato posuša komparativno in kritično prikazati značilnosti obeh in ob takšni primerjavi različnih značilnosti izpostaviti nek proporcionalen način izvrševanja zaporne kazni. Keywords: Zapor, zaporna politika ZDA, zaporna politika Slovenije, pogoji v zaporu, obsojenci rehabilitacija, zastraševanje.
Published in DKUM: 07.10.2014; Views: 2275; Downloads: 434 Full text (1,34 MB) |
48. Vpliv represivnih služb s področja drog na rehabilitacijo zasvojenih oseb : magistrsko deloMetoda Svalina, 2014, master's thesis Abstract: Povzetek
Razumevanje adiktologije je ključnega pomena pri sprejemanju represivnih ukrepov, ki naj bi zasvojence prek rehabilitacije pripeljali do celostne obnove osebnosti in ne samo do abstinence. Če imamo represivno-kaznovalno politiko s področja drog usmerjeno zgolj na kaznovanje zasvojencev in nadomeščanje prepovedane droge z dovoljeno, je to samo pot, ki močno poglablja brezno, v katerem se utaplja zasvojena oseba. V prvem delu so me zanimali fenomen omame, etiologija zasvojenosti, razvoj zasvojenosti in njena sekundarna problematika. V drugem delu se osredotočim na dejavnosti represivnih služb s področja drog, opredelim zakonsko urejenost s tega področja in ugotavljam, katere so strategije policije za zmanjšanje ponudbe prepovedanih drog na tržišču. Zadnji sklop teoretičnega dela namenim rehabilitaciji zasvojenih. V empiričnem delu s primarno raziskavo in logistično regresijo ugotovim, da imajo represivne službe v različnih delih problematike zasvojenosti različne vplive. Z vidika doseganja abstinence rezultati pokažejo, da obstaja pozitivna povezava med represijo v njenem ukrepanju prek sankcij zasvojenih in utrjevanju abstinence ali odločitve zanjo. Kazen sodnega opomina in ukrep obveznega zdravljenja odvisnosti pozitivno vplivata na vzdržnost od drog, medtem ko zapor in denarna kazen ne. Z vidika zniževanja in odprave sekundarne kriminalitete zaradi zasvojenosti pa represivne službe s šibkim vplivom znižujejo kriminalnost odvisnika, z močnim vplivom pa zvišujejo sekundarno kriminaliteto zaradi zasvojenosti s prepovedanimi drogami, medtem ko na premoženjski delikt odvisnika nima nobenega statistično pomembnega vpliva. Tudi na zasvojenost s heroinom nima nobenega vpliva, na opustitev uživanja kokaina imajo šibek vpliv samo sodne obravnave, z nadomestno terapijo, kot sta metadon in morfin, pa represivni ukrepi močno poglabljajo zasvojenost prek kazni zapora in denarnih kazni, kar je s strani “harm reduction” politike do drog zaželeno. Kaznovalna politika tudi nima nobenega statistično pomembnega vpliva na odvisnikovo motivacijo, da bi se odločil za rehabilitacijo oziroma da bi začel razmišljati o tem, da bi poiskal pomoč glede svoje zasvojenosti. Keywords: droge, prepovedane droge, odvisnost, kriminaliteta, preprečevanje, rehabilitacija, magistrska dela Published in DKUM: 26.08.2014; Views: 2215; Downloads: 235 Link to full text |
49. NEGOVALNA BOLNIŠNICABernardka Hraš, 2014, undergraduate thesis Abstract: Staranje prebivalstva je tako v Sloveniji kot tudi drugje po svetu proces, ki se mu ni mogoče izogniti. Ker se življenjska doba daljša, število rojstev pa pada, se starostna sestava prebivalstva zelo spreminja. S staranjem prebivalstva pa se veča število kroničnih bolezni, kot so rakave, srčno-žilne bolezni, bolezni dihal, gibal, osteoporoza in številne druge. Prav zaradi vsega naštetega se je tudi pri nas pojavila potreba po ustanavljanju negovalnih bolnišnic in oddelkov. Negovalni oddelki oziroma bolnišnice naj bi zapolnili vrzel med sekundarno in primarno zdravstveno obravnavo in omogočili celostno ter bolj kakovostno obravnavo bolnikov. Zaradi večje dostopnosti naj bi imela vsaka regija oziroma bolnišnica svoj negovalni oddelek.
V raziskovalnem delu smo za študijo primera uporabili tehniko intervjuja pri pacientki po operaciji zlomljenega kolka. Pri tem smo ugotovili aktualne in potencialne negovalne probleme ter izpostavili prioritetne aktivnosti zdravstvene nege. Izpostavili smo pet negovalnih problemov, ki so prioritetni: bolečina operirane okončine; mobilnost, nepopolna telesna mobilnost III. stopnje; nepopolna sposobnost hoje III. stopnje; samonega, zmanjšana zmožnost za samostojno osebno higieno III. stopnje in nevarnost padcev. Ugotovili smo, da 11 funkcionalnih vzorcev po Marjory Gordon zagotavlja celovito obravnavo bolnika po operaciji zlomljenega kolka na negovalnem oddelku.
S kakovostno zdravstveno nego in rehabilitacijo želimo doseči, da bi bolnik po odpustu lahko opravljal vsakodnevna opravila oziroma bil sposoben samooskrbe. Keywords: negovalna bolnišnica, neakutna obravnava, študija primera, rehabilitacija, zdravstvena nega, medicinska sestra Published in DKUM: 02.04.2014; Views: 3135; Downloads: 377 Full text (1,86 MB) |
50. RAZVOJ ZDRAVILIŠČA V ZREČAHAndreja Perbil, 2014, undergraduate thesis Abstract: Zdraviliški turizem so poznali že stari Rimljani, zato ga lahko upravičeno uvrščamo med najstarejše oblike turizma. V slovenski turistični ponudbi predstavlja zelo pomemben segment. Letno ustvari namreč kar 1/3 vseh prenočitev v državi. Zaradi vse hitrejšega življenjskega tempa postaja skrb za zdravje človekova prioriteta. V Sloveniji imamo registriranih 15 naravnih zdravilišč, ki s svojo bogato turistično ponudbo privabljajo tako domače kot tudi tuje goste. Naravni zdravilni dejavniki, ki jih v zdraviliščih vključujejo v svojo ponudbo, odločilno vplivajo na zdravje ljudi.
Občina Zreče je začela v 70-ih letih na veliko vlagati v razvoj turizma. Najprej na Rogli, nato še v dolini z razvojem zdravilišča. Danes se lahko pohvalijo z dvema velikima turističnima centroma: Roglo, kot s klimatskim zdraviliščem in Termami Zreče, kjer sta glavna zdravilna dejavnika termalna voda in zrak. Med seboj sta centra oddaljena le pol ure vožnje in odlično dopolnjujeta turistični ponudbi. Z obema centroma upravlja delniška družba Unior, natančneje program Unior Turizem. Terme so začele z obratovanjem konec 70-ih let. Od takrat naprej venomer skrbijo za bogatitev turistične ponudbe, s katero privabljajo nove goste in obdržijo stare. Na začetku leta 2012 so kljub slabemu gospodarskemu stanju v državi odprli nov hotel, ki naj bi zadovoljil tudi zahtevnejše goste. Pomembna vloga, ob zdravstvenem turizmu, pripada tudi družinskim počitnicam ter pripravam in rehabilitaciji vrhunskih športnikov.
Med gosti v Termah Zreče smo izvedli anketo o zadovoljstvu z opravljenimi storitvami. Z določenimi storitvami, ki so jih obiskali, so zadovoljni bistveno bolj kot z drugimi. Najbolj jih je razočaral animacijski program. Zanimalo nas je tudi, ali kažejo zanimanje za naravne in kulturne znamenitosti ter kako so zadovoljni z njihovo promocijo. Keywords: Zdraviliški turizem, Terme Zreče, Rogla, wellness, naravne znamenitosti, kulturne znamenitosti, zdraviliško zdravljenje, vrhunski šport, rehabilitacija. Published in DKUM: 28.02.2014; Views: 2071; Downloads: 338 Full text (9,27 MB) |