31. POŠKODBE ZGORNJEGA UDA PRI ODBOJKARJH IN NJIHOVA ZDRAVSTVENA IN REHABILITACIJSKA OBRAVNAVAKarmen Kočar, 2016, undergraduate thesis Abstract: UVOD: Odbojka, kot ena izmed mlajših športnih iger, je postala zelo popularna igra z žogo. Pravila igre pa se zaradi »mladosti« še vedno spreminjajo. Prav tako se zaradi vedno večjih obremenitev igralcev povečuje pogostost spremljajočih športnih poškodb. Pri tem je zelo pomembna preventiva, ki jo izvajamo s pravilnim planiranjem treningov. V primeru poškodb pa je zelo pomembna obravnava same poškodbe, torej diagnostika, zdravljenje in rehabilitacija.
NAMEN: Namen diplomskega dela je na teoretični ravni predstaviti problematiko nastanka športnih poškodb zgornjih udov, njihovih vzrokov in njihove zdravstvene in rehabilitacijske obravnave ter preventive.
METODE DELA: Za potrebe diplomskega dela smo analizirali domačo in tujo literaturo, kot tudi črpali iz osebnih znanj in izkušenj. Pri tem smo uporabili deskriptivno metodo dela. RAZPRAVA IN ZAKLJUČKI: Najpogostejše poškodbe zgornjih udov pri odbojkarjih so oteklina, izliv, ramenski tendinitisi. Poškodbe obravnava tim medicinskih strokovnjakov, v katerega je vključen tudi trener. S pravilno planiranimi treningi, zgodnjim prepoznavanjem simptomov in znakov poškodb ter sodelovanjem celotnega trenerskega tima lahko veliko poškodb preprečimo oziroma omilimo. Vsak trening je tako potrebno začeti z ogrevanjem telesa, kar predstavlja polovično zmanjšanje možnosti poškodb ob enem pa kvaliteto in učinkovitost treningov dvigne na višji nivo. Po treningu pa je nujna faza počitka, ki omogoča regeneracijo telesa ter njegov napredek.
Keywords: ODBOJKA, TRENING, POŠKODBE, PREPREČEVANJE POŠKODB, REHABILITACIJA
Published in DKUM: 25.10.2016; Views: 1842; Downloads: 206
 Full text (2,36 MB) |
32. TEŽAVE OSEB Z MOTNJAMI V DUŠEVNEM ZDRAVJU V SOCIALNEM OKOLJUMercedes Marx, 2016, undergraduate thesis Abstract: Diplomsko delo predstavlja in opisuje težave, s katerimi se srečujejo osebe z motnjami v duševnem zdravju v socialnem okolju in s pomočjo raziskave ugotavlja prisotnost težav ter pomen in vpliv nevladnih organizacij na področju duševnega zdravja. V teoretičnem delu diplomskega dela je opisano duševno zdravje, duševne motnje in zakonodaja na tem področju. Predstavljeno je zdravljenje in rehabilitacija oseb z motnjo v duševnem zdravju in opisana vloga medicinske sestre pri zdravljenju in rehabilitaciji. Opisani so vzroki in posledice stigmatizacije pri osebah z motnjo v duševnem zdravju ter predstavljena vloga nevladnih organizacij na področju duševnega zdravja in oblika pomoči, ki jo nudijo za svoje člane.
V empiričnem delu so predstavljeni rezultati raziskave med uporabniki storitev nevladne organizacije ŠENT o najpogostejših težavah, s katerimi se srečujejo pri integraciji v socialno okolje ter o zadovoljstvu z izbrano nevladno organizacijo kot tudi storitvami, ki jih nudi uporabnikom. Rezultati raziskave so pokazali, da so težave pri vključevanju v socialno okolje še vedno v veliki meri prisotne in da so uporabniki s storitvami nevladne organizacije zadovoljni. Prav tako so rezultati pokazali, da se je članom po vključitvi v nevladno organizacijo življenje izboljšalo ter da lažje premagujejo vsakodnevne obremenitve
Keywords: Duševne motnje, rehabilitacija, socialno okolje, integracija, stigmatizacija.
Published in DKUM: 12.10.2016; Views: 2371; Downloads: 348
Full text (874,70 KB) |
33. KAKOVOST ŽIVLJENJA STAROSTNIKOV Z OKVARO SLUHATatjana Ferenček, 2016, undergraduate thesis Abstract: Izhodišča: Okvara sluha pri starejših je ena od najpogostejših težav. Število naglušnih se veča s staranjem populacije. Okvara sluha vpliva na kognitivne, fizične, vedenjske in socialne funkcije, kot tudi na kakovost življenja. V starosti so vzroki za okvaro sluha različni, lahko zajamejo celo slušno progo – od zunanjega ušesa do možganskih centrov. Namen diplomskega dela je bil ugotoviti, ali okvara sluha vpliva na kakovost življenja. Zanimalo nas je tudi, ali starostniki uporabljajo slušne pripomočke pri okvari sluha.
Metode: Za izdelavo diplomskega dela smo uporabili kvantitativno metodologijo raziskovanja in deskriptivno metodo dela. Za zbiranje podatkov je bil uporabljen anonimen vprašalnik, ki vsebuje 21 vprašanj. Podatki so statistično obdelani s programom Microsoft Exel in Microsoft Word.
Rezultati: Rezultati so pokazali, da sta glavni težavi starostnikov z okvaro sluha otežena komunikacija in nepravilno razumevanje. Nadalje smo ugotovili, da se je starostnikom z okvaro sluha kakovost njihovega življenja poslabšala in da so starostniki z okvaro sluha zelo dobro seznanjeni z vrstami pomoči pri okvari sluha. Prav tako smo ugotovili, da se je po uporabi slušnega aparata kakovost življenja starostnikov z okvaro sluha spet izboljšala.
Sklep: Kakšna bo kakovost življenja starostnika z okvaro sluha, je zelo odvisno od starostnika samega. Prej si bo starostnik z okvaro sluha priznal, da ima težave s sluhom in si poiskal ustrezno pomoč, prej se bo kakovost njegovega življenja izboljšala.
Keywords: kakovost življenja, starostnik, okvara sluha, rehabilitacija, slušni pripomoček.
Published in DKUM: 10.10.2016; Views: 1790; Downloads: 177
Full text (810,24 KB) |
34. Osebna asistenca pacienta z mišično distrofijoNatalija Pintarič, 2016, undergraduate thesis Abstract: Mišična distrofija je bolezen, za katero je značilno postopno in nezadržno propadanje mišičnih vlaken, kar sčasoma pomeni delno ali popolno ohromitev določenih mišičnih skupin. Mišična distrofija se lahko pojavi v zgodnjem otroštvu ali tudi kasneje. Bolezen je zaenkrat še neozdravljiva; zdravijo se lahko le določeni simptomi. Oseba s tem mišičnim obolenjem sčasoma potrebuje pomoč druge osebe. Te osebe so svojci, osebni asistenti ali pa se invalid vključi v institucionalno varstvo.
Z raziskavo smo želeli opredeliti mišično distrofijo in ugotoviti, kakšen pomen ima rehabilitacija za obolelega z mišično distrofijo, kakšen pomen ima osebna asistenca za uporabnika ter vlogo in pomen osebnega asistenta. Predstavili smo Društvo distrofikov Slovenije, katerega člani so oboleli za mišično distrofijo in preko svojega socialnega programa nudi osebno asistenco svojim članom.
V raziskavi je sodelovalo triintrideset članov Društva distrofikov Slovenije, ki imajo preko društva omogočeno osebno asistenco. Kot raziskovalni instrument smo uporabili anketni vprašalnik, s pomočjo katerega smo pridobili ustrezne podatke na predhodno postavljena raziskovalna vprašanja.
Ugotovljeno je bilo, da je 20 (61 %) anketiranih zadovoljnih, 13 (39 %) pa zelo zadovoljnih z osebno asistenco kot celotno dejavnostjo. Uporabniki si želijo osebne asistente, ki so jim blizu po osebnih lastnostih, kot so prijaznost, delavnost, natančnost, komunikativnost in da je starost osebnega asistenta sorazmerna z njihovo starostjo. Osebni asistenti imajo pomembno vlogo za uporabnika na različnih področjih; nekateri so popolnoma odvisni od pomoči osebne asistence, drugi potrebujejo pomoč pri vsakdanji osebni higieni, nakupovanju ali spremstvu na sprehodih, prevoz na delo; s prisotnostjo osebnega asistenta imajo tudi prijateljsko družbo.
Ugotovili smo, da osebna asistenca za posameznika pomeni veliko več kot le fizična pomoč; pomembna je tudi kot psihična pomoč v smislu pogovora, tolažbe ali svetovanja, saj pozitivno vpliva na samopodobo in kakovost življenja. Mislimo, da se bodo v prihodnje potrebe po osebni asistenci povečale zaradi prognoze bolezni in staranja staršev mišično obolelih. To se kaže v želji po daljši prisotnosti osebne asistence in s tem večje samostojnosti, s katero bi bili manj odvisni od svojcev ali partnerjev ter bi jih tako razbremenili.
Zaradi želje po čimbolj samostojnem življenju osebna asistenca pomeni velik plus invalidom in naši družbi nasploh.
Keywords: osebna asistenca, invalidnost, osebna pomoč, mišična distrofija, pripomočki, rehabilitacija
Published in DKUM: 03.10.2016; Views: 2261; Downloads: 318
Full text (1,25 MB) |
35. Pacient s poškodbo križnih veziAnja Košič, 2016, undergraduate thesis Abstract: Teoretična izhodišča: koleno je sklep, ki je zaradi zapletene zgradbe najbolj kompleksen sklep v človeškem telesu. Postavljen je med najdaljšima kostema v telesu in zato izpostavljen delovanju velikih sil, posledica tega je, da je eden izmed najpogosteje poškodovanih sklepov v človeškem telesu. Sklep delimo glede na sestavo na tri dele, sestavljen je iz kosti, struktur znotraj sklepa in struktur zunaj sklepa. Za razumevanje delovanja kolenskega sklepa je nujno, da poznamo anatomijo in biomehaniko delovanja. Kadar je poškodovana katera izmed struktur v kolenu, nam lahko povzroča težave. Poškodba križnih vezi vpliva na kakovost življenja ljudi ter njihovo aktivnost. Poškodbo lahko zdravimo konservativno ali operativno. Začetek zdravljenja pa pomeni hkrati tudi že začetek rehabilitacije, ki je pri takšni poškodbi še kako pomembna.
Raziskovalna metodologija: v diplomskem delu smo uporabili deskriptivno metodo dela. V teoretičnem delu diplomskega dela smo predstavili anatomijo in fiziologijo oz. delovanje kolenskega sklepa, poškodbo križnih vezi, možnosti zdravljenja in rehabilitacijo po poškodbi. V raziskovalnem delu diplomskega dela smo analizirali anketni vprašalnik, ki so ga prostovoljno izpolnili pacienti, ki so utrpeli poškodbo križnih vezi. Zbrane podatke smo obdelali in analizirali s pomočjo računalniških programov Microsoft Office Word in Excel.
Rezultati: z anketnim vprašalnikom smo ugotovili, da se poškodba križnih vezi pogosteje pojavi pri mlajši in srednji starostni skupini prebivalstva, ki je športno aktivna. Vzrok za nastanek poškodbe je najpogosteje izvajanje športne aktivnosti. Največkrat se kot znak poškodbe pojavijo oteklina, bolečina, nezmožnost iztegnitve in krčenja kolena, pri več kot polovici poškodovanih je bila ugotovljena hkratna poškodba več struktur v kolenu. Zanimivo je, da se je pred poškodbo s športom ukvarjalo več kot tri četrtine sodelujočih v raziskavi, po poškodbi le še slaba polovica. Pri vseh sodelujočih je rehabilitacija po poškodbi vezi trajala več kot mesec dni. Poškodba križnih vezi spada med zahtevnejše poškodbe, pri kateri je rehabilitacija takoj po operativnem posegu in tudi kasneje zelo pomembna. Večina pacientov po poškodbi nadaljuje z rehabilitacijo v zdravilišču.
Sklep: za paciente je bistvenega pomena, da so v fazi rehabilitacije pripravljeni aktivno sodelovati, saj je kakovost življenja po poškodbi odvisna od dobre operativne oskrbe in pripravljenosti posameznika v postopku nadaljnje rehabilitacije. Pacienti se morajo naučiti živeti v okviru lastnih zmožnosti ter ohranjati svoje zdravje tako, da preprečujejo ponovno poškodbo.
Keywords: poškodba, križne vezi, kolenski sklep, zdravstvena nega, rehabilitacija
Published in DKUM: 27.09.2016; Views: 3244; Downloads: 370
Full text (1,01 MB) |
36. ALI SISTEM INVALIDSKEGA ZAVAROVANJA V RS ZAGOTAVLJA USTREZNO SOCIALNO VARNOST VSEM DELOVNIM INVALIDOM?Mitja Žiher, 2016, master's thesis Abstract: Sistem invalidskega zavarovanja v Republiki Sloveniji je v skladu z Ustavo RS del sistema socialne varnosti in je eden ključnih podsistemov, ki zagotavlja socialno varnost oseb, ki so bile oziroma so na podlagi vplačanih prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje vključene v pokojninski sistem. Temeljni namen magistrske naloge je v proučitvi, ali sistem invalidskega zavarovanja zagotavlja ustrezno socialno varnost vsem delovnim invalidom, pri čemer je poudarek na analiziranju ustavnega načela enakosti pred zakonom. Status delovnega invalida imajo le zavarovanci pri katerih je ugotovljena invalidnost in so pridobili katero od pravic iz invalidskega zavarovanja. Pri tem je posebej obravnavan postopek ugotavljanja invalidnosti, ki je podlaga za pridobitev pravic iz invalidskega zavarovanja, v okviru katerega je izpostavljena neenaka obravnave zavarovancev, ki so vključeni v zavarovanje na podlagi poklica, ki ga opravljajo, v primerjavi z ostalimi zavarovanci. Prav tako je posebej obravnavana enaka oziroma neenaka obravnava zavarovancev pri uveljavljanju pravic iz invalidskega zavarovanja, torej v postopku, kjer se ugotavljajo pogoji za pridobitev in odmero pravic. Magistrska naloga nadalje analizira inštitut pravice do poklicne rehabilitacije, ki bi naj zaradi zagotavljanja in varovanja zaposlitve delovnih invalidov od uveljavitve ZPIZ-1 postala na zakonski ravni temeljna pravica delovnega invalida, vendar v praksi še vedno ni zaživela. V magistrski nalogi so analizirane temeljne značilnosti sistema invalidskega zavarovanja v Nemčiji, prav tako pa so predstavljeni predlogi za spremembe invalidskega zavarovanje v prihodnji ureditvi.
Keywords: invalidsko zavarovanje, zavarovanec, invalidnost, delovni invalid, pravice iz invalidskega zavarovanja, nadomestila iz invalidskega zavarovanja, poklicna rehabilitacija.
Published in DKUM: 15.09.2016; Views: 1643; Downloads: 200
Full text (1,43 MB) |
37. Zaposlovanje invalidov v OS KoperTatjana Stepan D' Anniballe, 2016, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu obravnavamo zaposlovanje invalidov na področju, ki ga pokriva Zavod Republike Slovenije - Območna služba Koper. Invalidi so posebej ranljiva skupina, kateri je potrebno posvetiti veliko pozornosti. Njihov položaj na trgu dela je manj ugoden. Težje in v manjši meri se vključujejo vanj.Zakon o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovabju invalidov je prinesel vrsto ugodnosti zanje in za delodajalce. Poleg kvotnega sistema zaposlovanja, je prinesel še vrsto vzpodbud in davčnih olajšav. Invalidi, ki so vključeni v proces zaposlitvene rehabilitacije , imajo večje možnosti, da se ponovno zaposlijo in s tem izboljšajo svoj materialni položaj ter niso v breme družbi.V OS Koper posvečajo veliko pozornost prav tej ciljni skupini. Aktivna politika zaposlovanja se je pokazala kot sistem, ki pomaga invalidom, da se ponovno zaposlijo. Prav v programih javnih del aktivirajo največ dolgotrajnih brezposelnih invalidov. Za veliko večino invalidov, je to edini izhod iz brezposelnosti.
Keywords: zaposlovanje invalidov, zaposlitvena rehabilitacija, integracija invalidov, brezposelnost, zavod za zaposlovanje
Published in DKUM: 16.08.2016; Views: 1703; Downloads: 174
Full text (1,06 MB) |
38. BREZPOSELNOST IN ZAPOSLOVANJE INVALIDOV NA OBMOČJU CELJAVesna Božičkovič, 2016, bachelor thesis/paper Abstract: Invalidi so največja manjšina na svetu, saj jih je po podatkih Združenih narodov več kot 650 milijonov. Če upoštevamo še družinske skupnosti, v katerih živijo invalidi skupaj z družinski člani, pridemo do dejstva, da se skoraj ena četrtina celotnega svetovnega prebivalstva neposredno spoprijema z invalidnostjo.
Življenjska doba ljudi se podaljšuje, zato nas strokovnjaki opozarjajo, da se bo v naslednjih desetletjih število invalidov povečevalo in bo invalidnost v prihodnje pomembno družbeno vprašanje. Zato je tema Brezposelnost in zaposlovanje invalidov aktualna, še bolj bo v prihodnje.
V Sloveniji je približno 160.000 invalidov. Od tega je zaposlenih le 33.000. Invalidi so ranljiva skupina, ki ima v povprečju nižjo izobrazbo in se težje vključuje v družbo. Ukrepi države - preko aktivne politike zaposlovanja - igrajo pomembno vlogo pri usposabljanju in zaposlovanju invalidov. Brez tega bi bila verjetno brezposelnost invalidov v Sloveniji, in tudi na območju Celja, še mnogo večja.
Opisali smo zakonske temelje pri zaposlovanju invalidov, spodbude, ukrepe, rehabilitacijo in oblike zaposlitve za njihovo vključevanje na trg dela. Posebno pozornosti smo posvetili primerjavi med območjem Celja in Slovenijo. Z empirično raziskavo smo zastavili tri hipoteze in preverjali njihovo veljavnost.
Keywords: invalid, brezposelnost, zaposlovanje, rehabilitacija, Celje
Published in DKUM: 04.07.2016; Views: 1781; Downloads: 170
Full text (1,18 MB) |
39. VREDNOTENJE KOMPETENC NA PODROČJU ZAPOSLITVENE REHABILITACIJE IN NJIHOV VPLIV NA ZAPOSLITEV INVALIDOVZdenka Wltavsky, 2016, doctoral dissertation Abstract: Zaposlitev invalida je v Sloveniji in tudi v drugih državah desetletja veljala kot ključni indikator za merjenje uspešnosti izida zaposlitvene rehabilitacije. Obstaja pa povezava med kvaliteto izvajanja poklicne rehabilitacije in dviga kvalitete življenja uporabnikov storitev, ki pa pomembno vplivajo na učinkovitost na delovnem področju. V strokovni literaturi se veliko bolj kot z ustrezno usposobljenostjo strokovnjakov, ki delajo na področju zaposlitvene rehabilitacije, ukvarjajo in razvijajo metodologije in orodja za čim bolj učinkovito izvedbo rehabilitacijskih storitev. Zelo malo avtorjev pa je raziskalo usposobljenost rehabilitacijskih strokovnjakov za uspešno opravljanje te dejavnosti. Pomen pridobivajo nova znanja, ki temeljijo na kompetencah zaposlenih na področju zaposlitvene rrehabilitacije (Matthews et al., 2010, 124-138). Avtorji ugotavljajo, da čeprav so tradicionalna znanja in veščine na področju poklicne rehabilitacije veljala za osrednja na področju rehabilitacijske prakse, je raziskava v avstralskih rehabilitacijskih agencijah pokazala naraščajočo vlogo znanj in veščin povezanih z ravnanjem z invalidnostjo v praksi. Zato je bil cilj raziskave ugotoviti, katere so najpomembnejše kompetence zaposlenih na področju zaposlitvene rehabilitacije in pogostost uporabe kompetenc pri njihovem delu v treh različnih državah (Sloveniji, Avstriji in Veliki Britaniji) na osnovi vprašalnika, ki so ga razvili avstralski raziskovalci. Temeljne kompetence sestavljajo štirje sklopi: poklicno svetovanje, poklicna praksa, osebno svetovanje in vodenje primerov v rehabilitaciji. Specialne kompetence pa sestavljata dva sklopa: vodenje primerov ravnanja z invalidnostjo na delovnem mestu in ukrepi na delovnem mestu in vodenje programov. Vrnjenih smo dobili 131 vprašalnikov, od teh 61 iz Slovenije, 34 iz Avstrije in 36 iz Velike Britanije. Pri tem smo uporabili: t-test za dva neodvisna vzorca (spol), analizo variance (izobrazba, država) in Pearsonov koeficient korelacije za primerjavo med zaznavo temeljnih in specialnih kompetenc. Anketiranci so kot najpomembnejše zaznali osebno svetovanje, poklicno svetovanje in vodenje primerov v rehabilitaciji, najmanj je zaznana pomembnost ukrepov na delovnem mestu in vodenja programov, daleč najpogosteje pa se v praksi poslužujejo osebnega svetovanja, zelo malo pa ukrepov.
Podatki raziskave kažejo na močno soodvisnost med zaznavo pomembnosti temeljih in specialnih kompetenc ter srednje močno soodvisnost med pomembnostjo kompetenc in pogostostjo uporabe kompetenc. Ustrezna usposobljenost strokovnjakov na področju zaposlitvene rehabilitacije je eden izmed pomembnih dejavnikov za uspešno zaposlitev invalidov, vendar na uspešnost zaposlitve invalida ne vplivajo samo ustrezno usposobljeni strokovni delavci z ustreznimi kompetencami, ki kvalitetno opravljajo storitve zaposlitvene rehabilitacije, temveč tudi mnogi zunanji faktorji kot so zakonodaja, organiziranost izvajalcev zaposlitvene rehabilitacije, razmere na trgu dela, razpoložljiva delovna mesta, konkurenčnost drugih kandidatov in drugi.
Keywords: zaposlitvena rehabilitacija, poklicna rehabilitacija, osnovne kompetence, specialne kompetence, osebno svetovanje, poklicno svetovanje, poklicna praksa, vodenje primerov v zaposlitveni rehabilitaciji, vodenje primerov ravnanja z invalidnostjo na delovnem mestu, ukrepi na delovnem mestu in vodenje programov
Published in DKUM: 25.04.2016; Views: 2092; Downloads: 283
Full text (3,00 MB) |
40. POMEN ZDRAVSTVENE NEGE V REHABILITACIJSKEM POSTOPKU STAROSTNIKOV PO OPERACIJI KOLKAKatjuša Boltar, 2016, undergraduate thesis Abstract: Izhodišča: Pri starejših ljudeh postajajo poškodbe in s tem operacije vse pogostejše saj se prebivalstvo stara. Obraba kolka (artroza ) pomembno znižuje kakovost življenja in samostojnost v dnevnih aktivnostih, omejuje socialne stike in povečuje potreben obseg nadzora in pomoči s strani skrbnikov. Artroza kolka lahko nastane bodisi iz neznanega vzroka (idiopatska artroza) ali kot posledica predhodnega obolenja ali poškodbe.
Vloge in naloge medicinske sestre pri izvajanju zdravstvene nege pri pacientih so različne in se spreminjajo, prepletajo ter prilagajajo glede na potrebe pacienta.
Pacienti in svojci v času zdravljenja in rehabilitacije pričakujejo medicinsko obravnavo ter kakovostno zdravstveno nego. Izrednega pomena je tudi rehabilitacija pacienta, saj različni rehabilitacujski postopki pomagajo ohranjati pacientove sposobnosti.
Namen diplomskega dela je predstaviti operacijo kolka pri starostnikih in prikazati pomen kakovostne zdravstvene nege ter pomembno vlogo medicinske sestre kot izvajalke zdravstvene nege. Prikazati tudi pomen motiviranosti rehabilitacijske obravnave pacienta po operaciji kolka in njegovo celostno obravnavo za vzpostavljanje samostojnosti. Metode dela: V teoretičnem delu je bila uporabljena deskriptivno-opisna metoda dela. V empiričnem delu pa kvantitativna metoda raziskovanja s prospektivno analizo, v katero smo vključili bolnike po operaciji kolka.
Rezultati: Pri obravnavi pacientov po operaciji kolka je bilo ugotovljeno, da se je njihova kakovost življenja spremenila in da jih večina potrebuje pomoč druge osebe pri zadovoljevanju osnovnih življenjskih aktivnosti oziroma potreb.
Diskusija in zaključek: Starostniki se morajo prilagoditi novemu načinu življenja in se odreči določenim aktivnostim, vendar pa kljub temu živijo kakovostno življenje. Starejši imajo pravico do kakovostnih storitev in aktivnosti, ki zagotavljajo prijazno, brezskrbno ter varno in srečno preživetje starosti.
Keywords: starostnik, artroza, totalna proteza kolka, zdravstvena nega, medicinska sestra, rehabilitacija.
Published in DKUM: 13.04.2016; Views: 2869; Downloads: 303
Full text (1,11 MB) |
