21. Rehabilitacijski program za zapornike : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloSandra Vogrinčič, 2018, undergraduate thesis Abstract: Med pisanjem diplomskega dela sem velikokrat vprašala naključne ljudi, kaj na splošno menijo o posameznikih, ki so krivi kršenja temeljnih družbenih norm. Najpogostejši odgovor, ki sem ga dobila, je bil: »Sodijo v zapor!« Po mnenju večine se takšni ljudje ne bi smeli prosto gibati, saj s tem ogrožajo njihovo varnost, niti eden pa ni pomislil na dejstvo, da večina po nekaj letih odsluži svojo kazen in se ponovno vključi v družbo. Šele takrat so pomislili na dejavnik resocializacije in pomembnost rehabiltacijskega programa. In ravno to, da se večina ukvarja samo s tem, da bo pravici zadoščeno, na posledice, ki sledijo, pa pozabijo, me je prepričalo v raziskovalno delo na tem področju.
V diplomski nalogi so tako najprej opredeljeni osnovni pojmi, potrebni za razumevanje obravnavane teme. Na začetku je opredeljena osebnost in zakaj nekdo razvije kriminalne lastnosti. Pomembna podlaga za boljše razumevanje tematike je tudi zgodovina razvoja zaporne kazni, kdaj se prvič pojavi in na kakšne načine se je izvrševala skozi čas. Za boljšo predstavo je definirana funkcija zapora in sankcija kazen zapora. Opredeljen je tudi pojem deviantno ravnanje, ki privede do kazni zapora, ter navedeni možni vzroki za nastanek takšnega ravnanja. Z namenom pridobitve čim bolj realne slike sta opravljena intervju s psihologinjo iz zavoda in intervju z nekdanjim zapornikom, prav tako pa je izvedena anketa med 52 naključnimi zaporniki. Psihologinja iz zavoda je predstavila način izvajanja programa in odzive na rehabilitacijo, osebe, ki so in še sodelujejo v programu, pa so opozorile na pomanjkljivosti in prednosti programa. Za vsakega obsojenca je najtežji prehod s prostosti v zavod in obratno, zato so v diplomskem delu predstavljeni tudi predlogi in možne izboljšave v teh dveh kritičnih obdobjih.
Keywords: zaporniki, rehabilitacija, rehabilitacijski programi, deviantno ravnanje, povratništvo, diplomske naloge
Published in DKUM: 24.05.2018; Views: 1531; Downloads: 243
 Full text (1,55 MB) |
22. Zaporna kazen med teorijo in prakso : diplomsko delo univerzitetnega študijaPetra Globočnik, 2015, undergraduate thesis Abstract: Pričujoče delo se loteva proučevanja zaporne kazni v sodobni (post)moderni družbi, po preobratu iz pretežno utilitarnega, na rehabilitacijo usmerjenega obdobja, v neoklasicistično doktrino reda in zakonitosti. Raziskovanje je usmerjeno na proučevanje vzrokov in posledic desetletja trajajoče hegemonije pravičniške doktrine. Diskrepanco med teorijo in prakso ter njene implikacije, ki se v prvi vrsti odražajo v več desetletij trajajoči krizi kaznovalnega sistema, soočimo na primeru Združenih držav Amerike. Negativne implikacije niso skoncentrirane le na ZDA, pač pa se je sistem delovanja, z vsemi svojimi učinki razširil domala po vsem svetu. Iz tega razloga je na drugi strani pozornost namenjena Finski, ki je svoj kazenski sistem, utemeljen prav tako na neoklasicistični doktrini, uspela ne le ohraniti stabilnega, pač pa ga je nadgradila v izjemno blago različico, ki privlači pozornost teoretikov in praktikov iz vsega sveta. Kot sodoben sistem kaznovanja in izvrševanja kazenskih sankcij, se pojavlja kot primer dobre prakse. V okvir sodobnega modela zaporne kazni je umeščena tudi rehabilitacija kot pravica, ki učinkuje zoper klasično kazen, ker nevtralizira škodljive učinke zaporne kazni ter restorativna pravičnost, ki rešuje nekatere zagate modernega kazenskega prava.
Keywords: kaznovanje, zaporna kazen, obsojenci, resocializacija, rehabilitacija, diplomske naloge
Published in DKUM: 08.05.2018; Views: 1230; Downloads: 172
Full text (2,18 MB) |
23. |
24. Celostna obravnava pacienta s shizofrenijoNataša Miklošič, 2017, undergraduate thesis Abstract: Teoretična izhodišča: Shizofrenija je težka, kronična duševna motnja, ki prizadene posameznikovo mišljenje, vedenje in čustvovanje. Natančen vzrok shizofrenije ni znan, obstajajo pa različne teorije nastanka te bolezni. Za postavitev diagnoze je najpomembnejša pravilna anamneza, psihiatrični in psihološki pregled ter nekatere preiskave, s katerimi predvsem izključimo morebitne druge bolezni. Pacienta s shizofrenijo in njegovo družino moramo obravnavati celostno.
Metodologija: V diplomskem delu smo z opisno oz. deskriptivno raziskovalno metodo dela pregledali strokovno literaturo. Mnenja in rezultate raziskav različnih avtorjev smo med seboj primerjali in izpeljali zaključke dejstev skupnih vsem strokovnjakom.
Rezultati: Ugotovili smo, da je celostna obravnava pacienta s shizofrenijo ključna za dobro prognozo. Izjemno uspešna metoda obravnave je skupnostna psihiatrija. Najvidnejšo vlogo pri zdravljenju in rehabilitaciji imajo izbrani osebni zdravnik, psihiater, psiholog, medicinske sestre, socialni delavci in delovni terapevti. Za dober izid zdravljenja morajo pacient in njegova družina aktivno sodelovati v obravnavi.
Diskusija in zaključek: Pri postavitvi diagnoze shizofrenija so psihiatrom na voljo različne klasifikacije. Pomembno je, da pacient pri zdravljenju sodeluje, jemlje zdravila in je aktiven pri drugih oblikah zdravljenja. Pri shizofreniji je umrljivost zelo visoka, za kar je zaslužen predvsem pojav samomorilnosti in višja stopnja somatske obolevnosti. Prisotnost svojcev v procesu zdravljenja je nepogrešljiva.
Keywords: shizofrenija, psihiatrična zdravstvena nega, skupnostna psihiatrija, psihofarmakologija, psihopatologija, psihosocialna rehabilitacija.
Published in DKUM: 19.07.2017; Views: 3850; Downloads: 601
Full text (1,48 MB) |
25. Zdravstvena obravnava pacienta z možganskim tumorjemAndreja Vogrin, 2017, undergraduate thesis Abstract: Teoretična izhodišča: vsebina diplomskega dela je sestavljena iz dveh delov. V prvem delu smo opisali anatomijo možganov, možganske tumorje in vrste možganskih tumorjev. V nadaljevanju smo izpostavili epidemiologijo, klasifikacijo tumorjev, klinično sliko, diagnostiko in potek zdravljenja. V drugem delu diplomskega dela smo predstavili zdravstveno nego pacienta z možganskim tumorjem. Izpostavili smo definicijo zdravstvene nege in vlogo medicinske sestre v zdravstveni dejavnosti. V nadaljevanju smo razložili kako poteka sprejem pacienta na oddelek, pripravo pacienta na operacijo, zdravstveno nego pacienta po operaciji in vlogo medicinske sestre pri tem ter odpust pacienta iz bolnišnice.
Metodologija raziskovanja: v diplomskem delu je bila uporabljena deskriptivna metoda dela s študijem domače in tuje literature. Kriteriji, ki smo jih upoštevali pri izboru literature so bili vključenost vzrokov za postavitev diagnoze možganski tumor, zdravljenje možganskega tumorja in vloga medicinske sestre pri obravnavi pacienta na oddelku intenzivne terapije in na oddelku.
Rezultati: s študijem literature smo ugotovili, da se pri moških dvakrat pogosteje kot pri ženskah pojavljajo maligni možganski tumorji. Dokazali smo tudi, da lahko medicinska sestra zaplete po operaciji prepreči tako, da pacienta pred operacijo pouči o njegovi bolezni in poteku zdravljenja ter s konstantnim ocenjevanjem pacientovega nevrološkega stanja, dihanja, cirkulacije, tekočinskega in elektrolitskega ravnovesja, rane in likvorske drenaže po operaciji.
Sklep: kljub postavljeni diagnozi možganski tumor, ki za marsikoga pomeni smrt, je pomembno ohraniti pozitivno razmišljanje in veliko volje do življenja. Zavedati se moramo, da le tak način razmišljanja odločilno pripomore k ozdravitvi.
Keywords: možganski tumor, zdravstvena nega, medicinska sestra, diagnoza, zdravljenje, operacija, rehabilitacija.
Published in DKUM: 07.06.2017; Views: 4052; Downloads: 400
Full text (931,86 KB) |
26. |
27. Ženske v zaporu : vpliv zapora na razvoj otrokaMateja Vrhar, 2016, master's thesis Abstract: Slovenska zakonodaja (Zakon o izvrševanju kazenskih sankcij, Pravilnik o izvrševanju kazni zapora) ne opredeljuje konkretnih pogojev, ki jih mora obsojenka izpolnjevati, da lahko otrok biva z njo, prav tako ni opredeljenih pogojev, s katerimi se zagotovi varnost otroka, ki biva z obsojenko v zaporu. Dovoljuje bivanje otroka z obsojenko (materjo) do dopolnjenega prvega oziroma drugega leta starosti. V zaključnem delu je raziskovan razvoj otroka in vpliv neugodnih razmer na njegov nadaljnji razvoj. Opravljene raziskave dajejo rezultate, da obsojenke v veliki večini primerov prihajajo iz disfunkcionalnih družin, imajo preteklost zlorab (fizično, spolno in/ali psihično) in zanemarjanj, ki predstavljajo pomemben dejavnik tveganja, za prenos le teh na otroka. Da se prekine medgeneracijski cikel zlorab, je potrebna ustrezna psihoterapevtska obravnava obsojenke. Vpliv travm iz otroštva obsojenke je močno povezan z deviantnim vedenjem in kriminaliteto. Kadar se navezanost s starši ne vzpostavi v zgodnji mladosti, se verjetnost udeležbe v prestopništvu povečuje. Raziskave so pokazale tudi močno povezavo med samoobvladovanjem, nizko samopodobo in prestopništvom. Samoobvladovanje je napovedovalec, ki najbolj dosledno vpliva na prestopništvo. Nižja samopodoba vodi do prestopništva, in na določeni točki, lahko sodelovanje v prestopništvu privede do povečanja samozavesti. Programi, ki jih izvajajo v nekaterih ženskih zaporih po Evropi, ZDA so namenjeni rehabilitaciji obsojenke in učenju starševskih veščin, varne navezanosti otroka na mamo ter spodbujajo razvijanje in ohranjanje čustvene vezi z otrokom. Analize tovrstnih programov so med drugim pokazale uspešnost pri povratništvu.
Keywords: zapori, kriminaliteta, obsojenke, ženske, otroci, rehabilitacija, magistrska dela
Published in DKUM: 01.12.2016; Views: 1738; Downloads: 170
Full text (762,55 KB) |
28. DACHAUSKI PROCESI V SLOVENIJI IN SODNA REHABILITACIJA OBSOJENIHMihaela Banfi, 2016, undergraduate thesis Abstract: Namen diplomskega dela je predstaviti eno najmračnejših obdobij slovenske politične in posledično tudi pravne zgodovine, tj. obdobje dachauskih procesov v Sloveniji.
Diplomsko delo je zasnovano na način, da je najprej splošno opisano taborišče Dachau: organizacija in delovanje taborišča. Nato se vsebina diplomskega dela nadaljuje v prikaz povojnega obdobja v Sloveniji ter opis povojnega »revolucionarnega« prava oz. t.i. obdobja »brezpravja«, ki je bila podlaga izvedbi dachauskih procesov v Sloveniji.
Dachauski procesi kot montirani politični procesi so v diplomskem delu predstavljeni preko najpomembnejših zgodovinskih dejstev in dogodkov v obdobju po vojni. Opisan je takratni upravni aparat, vključno s sodstvom.
Zadnji del diplomskega dela je namenjen raziskavi uporabe kazenskega materialnega in kazenskega procesnega prava v dachauskih procesih ter zlorabi le-tega s strani takratne oblasti.
Konec diplomskega dela se zaključi z ugotovitvami o sodni in politični rehabilitaciji obsojenih v dachauskih procesih v Sloveniji.
Za pripravo diplomskega dela je bila uporabljena slovenska in tuja literatura, ki je navedena na koncu diplomskega dela, in ki je bila študirana in raziskovana z uporabo opisne oz. deskriptivne metode s študijo literature, z zgodovinsko metodo preko preučevanja preteklosti in znanih dejstev na nivoju opisovanja in razlaganja ter s pomočjo metode analize in sinteze preko preučevanja kazenskega prava pri izvedbi dachauskih procesov, sodb in zaključkov le-teh.
Keywords: dachauski procesi, montirani politični procesi, povojno pravo, brezpravje, sodna rehabilitacija, politična rehabilitacija
Published in DKUM: 18.11.2016; Views: 2641; Downloads: 302
Full text (524,71 KB) |
29. KAKOVOST ŽIVLJENJA BOLNIKA PO OPERACIJI HERNIJE DISCIUrška Završnik, 2016, undergraduate thesis Abstract: Teoretična izhodišča: Hernija diskusa ali zdrs medvretenčne ploščice je posledica izbočenja vsebine medvretenčne ploščice skozi razpoko v zunanjem krožnem obodu, v njegovi najšibkejši točki, ki nastane kot posledica degenerativnih sprememb. Prizadeta oseba bo tožila o hudih bolečinah v križu, ki lahko seva v eno ali obe nogi. Ob še vedno prisotni bolečini, kljub konservativnemu zdravljenju, se zdravnik lahko odloči za operativni poseg. Po operaciji sledi rehabilitacija. Vloga medicinske sestre je, da bolniku da nasvete in navodila, kako skrbeti za zdravje in hrbtenico doma in glede rednega izvajanja vaj, ki omogočajo kvalitetnejše življenje po operaciji. Z raziskavo smo želeli ugotoviti kakšna je kakovost bolnika po operaciji, ali je bolečina še vedno prisotna in v kolikšni meri lahko bolniki opravljajo dnevne aktivnosti.
Raziskovalne metode: V diplomskem delu smo uporabili kvantitativno metodologijo. Raziskavo smo izvedli s pomočjo že pripravljenega anketnega vprašalnika – Oswestry vprašalnik – The Oswestry Disability Indeks (Fairbank & Pynsent, 2000b), za oceno zmožnosti opravljanja vsakodnevnih aktivnosti. Izvedli smo tudi retrospektivno analizo statističnih podatkov raziskave, ki je potekala s pomočjo anketnega vprašalnika pri anketiranih bolnikih pred operacijo v letih 2010 do 2013.
Rezultati: Ugotovili smo, da je bilo 28 (57 %) bolnikov, ki so se po operaciji vrnili k staremu načinu življenja, ostalih 21 (43 %) pa se jih ni vrnilo nazaj. Razlika med povprečno vrednostjo po ODI pred operacijo (0,62 ± 0,20) in 4 leta po operaciji (0,28 ± 0,20) je statistično značilna (p < 0,001), kar pomeni, da so po operaciji preiskovanci lažje opravljali vsakodnevne aktivnosti. Ugotovili smo, da je operacija pomagala zmanjšati bolečino. Bolečina v hrbtu po operaciji (4,00 ± 2,68) je statistično značilna (p = 0,018) manjša kot pred operacijo (5,39 ± 3,09). Tudi bolečine v nogi/zadnjici so se zmanjšale. Bolečina po operaciji (3,53 ± 2,82) je statistično značilna (p < 0,001) manjša kot pred operacijo (7,57 ± 1,96).
Zaključek: V raziskavi so bili obravnavani bolniki, ki so že bili operirani zaradi hernije disci. Bolečina se jim je zmanjšala in so zadovoljni s stanjem po operaciji. Da pa bodo skrbeli za svoje zdravje, je potrebno upoštevati navodila in nasvete medicinske sestre.
Keywords: hernija disci, zdravljenje, kakovost življenja, rehabilitacija, zdravstvena nega, bolnik.
Published in DKUM: 11.11.2016; Views: 4205; Downloads: 410
Full text (914,36 KB) |
30. INTEGRACIJA GLUHE OSEBE S POLŽEVIM VSADKOM V DELOVNO OKOLJEAda Trkulja, 2016, bachelor thesis/paper Abstract: Gluhota je nevidna invalidnost, ki je slišeči ljudje dejansko ne opazimo. Šele ko pridemo v stik z gluhimi ljudmi, dojamemo, da je to zelo visoka stopnja telesne prizadetosti. V življenju nisem spoznala veliko gluhih (pred 20 leti se jim je reklo gluhonemi, ker ne morejo govoriti). Leta 2012 sem spoznala Barbaro Vegelj, ki je stoodstotno gluha od rojstva. Zaradi sistema, ki nas omejuje na vsakem koraku, nam takih oseb ni omogočeno poglobljeno spoznati, zlasti ne njihovega soočanja z okolico. A Barbara Vegelj je drugačna. Ona govori, ne kreta, nima stika z gluhimi – bila je prva, ki je stopila v redno osnovno šolo in ne v Zavod za gluhe in naglušne. Zame in za prijatelje je s tega zornega kota fenomen. Običajno se je integrirala v svet slišečih – najprej kot osnovnošolka, potem srednješolka in kasneje študentka. Seveda je morala premagati veliko ovir, vsako leto lažje, kar je nepojmljivo tako za stroko kot za nas slišeče. Sedaj normalno govori, česar se je naučila kot popolnoma gluha oseba. Če bi jo starši dali v Zavod za gluhe in naglušne, bi bila verjetno kot večina ostalih seznanjena samo z ročnimi spretnostmi, saj gluhi ne znajo govoriti in komunicirati in jim ne preostane drugega, kot da delajo z rokami in v tišini. A ona se je za vse doseženo borila. Pri tem ji je najbolj pomagala mati, ki ji je brala in jo popravljala, dokler ni pravilno izgovarjala besed (palec je na primer položila na mamino grlo in preko vibracij začutila besedo). Rojena je bila leta 1977, šele pri treh letih so ugotovili, da je gluha. Do svojega 28. leta je uporabljala slušne aparate, ki ji skoraj nič niso pomagali zaradi visoke izgube sluha. »Brala« je z ustnic. Pri 28 letih je dobila polžev vsadek. Od takrat sliši žuborenje vode, petje ptic, glasove čričkov…
Stroka je še vedno mnenja, da se nikakor ne moreš naučiti govoriti, če do četrtega leta ne dobiš polževega vsadka. Barbara Vegelj je primer gluhe osebe, ki je zavrgla vse teorije. Čeprav jo stroka v Sloveniji pozna, je nikoli ne povabijo kot predavateljico in up za starše, ki se jim rodijo gluhi otroci. Zase pravi, da v tem ni posebna, da bi se lahko vsak naučil govoriti in poslušati. Sistem pa je tisti, ki na tem področju izobražuje strokovnjake, ki verjamejo le tistemu, kar jih sistem nauči. Oni nato, hote ali nehote, omejujejo gluhe ljudi, ki se kasneje ne morejo vključiti v svet slišečih. Tudi starši gluhih otrok ne bi smeli gluhote dojemati kot nečesa, kar se ne da premagati. Starši so tisti, ki morajo otroku na prvem mestu nuditi vso oporo, tako čustveno kot pomoč pri učenju, govoru in poslušanju. Zavedati se morajo, da je branje knjig na prvem mestu pri pridobivanju besednega zaklada in komunikaciji, čeprav je v to potrebno vložiti mnogo več truda kot pri nas slišečih.
V diplomski nalogi bi rada zavrgla teorije, ki so še sedaj prisotne v Sloveniji, da gluh človek, brez polževega vsadka, ne more normalno govoriti. V zadnjih 30 letih se v naši državi skorajda nič ni spremenilo pri gluhih in naglušnih, le to, da je bil sprejet znakovni jezik, ki pa, žal, gluhemu človeku ne pomaga ravno pri funkcionalni pismenosti. Gluhi med seboj komunicirajo v znakovnem jeziku, a slišeči, žal, ne uporabljamo njihovega jezika. Posledično se gluhi ne morejo integrirati v svet slišečih, zelo težko dobijo službo in nemalokrat so breme državi, ki jih je sama pripeljala do tega.
Diplomsko delo je namenjeno vsem gluhim, njihovim staršem in strokovnim delavcem, predvsem pa je predstavitev Barbare Vegelj, ki je v svojem življenju dokazala, da se da normalno živeti v svetu slišečih, imeti poklic, delo in življenje kot mi, slišeči, in ki je kljub zavrtemu sistemu dokazala, da je vse mogoče doseči s trdno voljo, vztrajnostjo in z delom.
Keywords: gluhota, govorjenje, branje z ustnic, polžev vsadek, rehabilitacija
Published in DKUM: 10.11.2016; Views: 1699; Downloads: 147
Full text (5,88 MB) |
