21. Kakovost življenja starostnika po zlomu kolkaRomana Markovič, 2019, undergraduate thesis Abstract: Izhodišča: Zlom kolka je eden izmed najpogostejših poškodb starejših ljudi, ki povzroči nenadno spremembo v življenju. Za posledico ima lahko izrazito poslabšanje kakovosti življenja in je kljub napredku medicine še vedno smrtno nevarna poškodba. Samostojni posamezniki imajo lahko po poškodbi težave z gibanjem, postanejo odvisni pri izvajanju življenjskih aktivnosti.
Metode: V zaključnem delu smo uporabili deskriptivno metodo dela za opisovanje že obstoječih stanj in dejstev. Iskanje literature smo opravili v Univerzitetni knjižnici Maribor, v knjižnici Fakultete za zdravstvene vede Maribor in v tujih podatkovnih bazah Medline, PubMed, COBISS. Pri iskanju literature smo uporabili jezikovni kriterij, omejili smo se na strokovne in znanstvene članke objavljene v angleščini ter slovenščini. Vključili smo članke do katerih smo lahko dostopali v obsegu celotnih besedil, ki niso starejši od 10let, se nanašajo na osebe starejše od 65let in na oceno kakovosti življenja po zlomu kolka.
Rezultati: Zlom kolka ne glede na način in uspeh zdravljenja povzroči delno ali popolno izgubo pomičnosti in s tem zmanjšano kakovost življenja 1/3 bolnikov.
Diskusija in zaključek: Ker zlom kolka močno poslabša kakovost življenja starostnika, bi bilo priporočljivo, da se njegova bivalna okolica prilagodi njegovi varnosti, kakor tudi upošteva nasvete glede zdravil in njihovih učinkov.
Keywords: geriatrija, padec, poškodba kolka, sposobnost gibanja, rehabilitacija
Published in DKUM: 06.03.2019; Views: 2566; Downloads: 469
 Full text (691,09 KB) |
22. Primerjava funkcionalnega izida po poškodbi sprednje križne veziAnja Košič, 2019, master's thesis Abstract: Izhodišča, namen: Koleno je eden izmed osnovnih sklepov, ki omogočajo gibanje in premikanje, zaradi nenehnih obremenitev je izpostavljeno poškodbam. Posledica poškodbe sprednje križne vezi je zmanjšana funkcija kolena, omejitve pri vsakodnevnih aktivnostih in nezmožnost športnih aktivnosti, zato je pogosto potrebno kirurško zdravljenje in/ali dolgotrajna rehabilitacija. Cilj po poškodbi je vrnitev k aktivnostim brez omejitev in bolečin. Namen raziskave je bil pridobiti in predstaviti subjektivno oceno stanja kolenskega sklepa po končanem zdravljenju pri pacientih, ki so utrpeli poškodbo sprednje križne vezi.
Raziskovalna metodologija in metode: Za teoretična izhodišča, pregled in analizo literature smo uporabili deskriptivno metodo dela. Empirični del naloge predstavlja na kvantitativni metodologiji temelječa raziskava. Zbiranje podatkov je potekalo s pomočjo anketnih (IKDC in Lysholm) vprašalnikov. V raziskavi, ki je potekala od septembra 2018 do decembra 2018, smo anketirali 100 pacientov, ki so utrpeli poškodbo sprednje križne vezi. Dobljene podatke smo statistično obdelali in analizirali s pomočjo računalniških programov Microsoft Office Excel 2016 in IBM SPSS 25.0.
Rezultati: Rezultati raziskave so pokazali, da se pogosteje poškodujejo moški (70%). Pred poškodbo je bilo športno aktivnih 95% posameznikov, glavni vzrok za poškodbo je bila prav športna aktivnost (73%). Po zaključenem zdravljenju se je odstotek aktivnih posameznikov znižal, vendar je ostalo športno aktivnih 78% anketirancev. Največ težav so navajali pri aktivnostih, ki vključujejo skoke, doskoke ter spremembo smeri gibanja.
Razprava in zaključek: Poškodbe sprednje križne vezi so zaradi izjemnih zahtev v športu vse pogostejše. Pomembno je čimprejšnje zdravljenje, rehabilitacija in multidisciplinarna obravnava posameznika, saj lahko le tako dosežemo varno vrnitev k predpoškodbenim aktivnostim.
Keywords: kolenski sklep, poškodbe, rehabilitacija, sprednja križna vez, športna aktivnost, zdravljenje.
Published in DKUM: 06.03.2019; Views: 2754; Downloads: 289
Full text (1,35 MB) |
23. Kriminalno povratništvo : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa VarstvoslovjeTjaša Kovačič, 2019, undergraduate thesis Abstract: Kriminalno povratništvo je za družbo škodljivo, toksično, zato se strokovnjaki s področja varnosti ves čas trudijo, da bi se stopnja kriminalnih povratnikov znižala. Želimo si, da povratnikov sploh ne bi bilo, in se sprašujemo, če je to sploh mogoče doseči in če ja, kako. Diplomsko delo govori o kriminalnem povratništvu, kriminalnemu načinu življenja in preprečevanju ter napovedovanju povratništva. Namen diplomskega dela je ugotoviti, s čim bi lahko zmanjšali visok statistični podatek povratništva v Sloveniji.
V prvem delu diplomske naloge je razloženo, kaj povratništvo je, kdo je povratnik in kakšno je njegovo življenje. V srednjem delu se osredotočimo na napovedovanje povratništva, zanima nas predvsem, ali je to sploh mogoče doseči in kakšni so načini za doseganje le-tega. Na koncu ugotavljamo, s čim lahko povratništvo preprečujemo in ali je smiselno v zaporih uporabljati tretmane in strmeti k rehabilitaciji zapornikov. Veliko je načinov, kako prestopnika pripraviti do tega, da ne bo ponovil kaznivega dejanja, vendar pa je največ odvisno od povratnika samega, ali se je pripravljen spremeniti in se ravnati po pravilih, ki jih narekuje družba. Bistvo te diplomske naloge je ugotoviti, če je možno kriminalno povratništvo omejiti in če je, s kakšnimi metodami, in ali je način življenja predpogoj za kriminalno povratništvo. Sprašujemo se, če na povratništvo vplivajo tudi zunanji dejavniki, torej družba, šola in okolje samo. Ugotavljamo, ali je za povratništvo pomembno, kako oseba odrašča, s kom se druži in kakšni so njegovi starši. Opiramo se tudi na znanstvene raziskave, ki so bile izvedene na to temo in tako lažje ocenjujemo, ali smo na pravi poti pri preprečevanju povratništva in zatiranja kriminalitete.
Keywords: diplomske naloge, kriminalno povratništvo, zapor, rehabilitacija
Published in DKUM: 01.02.2019; Views: 1871; Downloads: 44
Full text (1,44 MB) |
24. Športna rehabilitacija po akutnem miokardnem infarktuPetra Milivojević, 2018, undergraduate thesis Abstract: Bolezni srca in ožilja so vodilni vzrok smrti na svetu. Do akutnega miokardnega infarkta pride zaradi zapore žile, ki oskrbuje srčno mišico, s strdkom, kar lahko povzroči hude poškodbe ali celo odmrtje tkiva. Ogromno dejavnikov tveganja je odgovornih za razvoj koronarnih bolezni, med njimi prevladuje telesna neaktivnost. Ljudje v večini primerov ukrepamo, ko že pride do problema, to pomeni, da raje delujemo kurativno kot preventivno. Pri miokardnem infarktu je to včasih lahko usodno. S pomočjo prebiranja domače in tuje literature smo opredelili akutni miokardni infarkt, njegovo zdravljenje, preprečevanje ter vadbo po njem. V diplomski nalogi smo se osredotočili na vadbo po prebolelem AMI. Poudarek je predvsem na orientaciji glede intenzitete in doziranju obremenitev, z namenom učinkovite, individualno prilagojene in varne vadbe.
Keywords: srce, akutni miokardni infarkt, rehabilitacija, aerobna vadba, vadba za moč
Published in DKUM: 18.12.2018; Views: 2280; Downloads: 261
Full text (804,64 KB) |
25. Zaporna kazen - prestajanje, alternativa in sodna rehabilitacijaNika Napotnik, 2018, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu je obravnavana zaporna kazen, ki se izvaja v Sloveniji, njeno prestajanje, alternative oblike prestajanja zaporne kazni in sodna rehabilitacija, ki predstavlja izbris obsodbe iz kazenske evidence. V prvem delu diplomskega dela so na splošno predstavljeni instituti, ki so kasneje podrobno opredeljeni. Celotno diplomsko delo tvori potek od izreka zaporne kazni in njenega prestajanja do izbrisa kazenske obsodbe iz kazenske evidence. V osrednjem delu diplomske naloge je predstavljeno prestajanje zaporne kazni v zavodih za prestajanje zaporne kazni po Sloveniji, prav tako je predstavljen potek izvrševanja zaporne kazni. Različni dejavniki so skozi leta privedli do spoznanja, da zaporna kazen ni edina ustrezna oblika kaznovanja storilcev kaznivega dejanja in na podlagi teh dejavnikov so se razvili alternativni načini prestajanja zaporne kazni. V naši veljavni zakonodaji so kot alternativni načini uveljavljeni vikend zapor, hišni zapor in delo v splošno korist, ki so v osrednjem delu diplomskega dela tudi podrobneje predstavljeni. Diplomsko delo se zaključuje z opredelitvijo sodne rehabilitacije kot možnosti, ki obsojencem na podlagi vzornega vedenja nudi izbris iz kazenske evidence in posledično povzroči, da so v družbi obravnavani kot nekaznovani.
Keywords: zaporna kazen, hišni zapor, vikend zapor, delo v splošno korist, sodna rehabilitacija
Published in DKUM: 23.11.2018; Views: 1926; Downloads: 349
Full text (362,24 KB) |
26. Rehabilitacija viadukta RavbarkomandaTomaž Škafar, 2018, master's thesis Abstract: Magistrsko delo obravnava problematiko trajnosti in sanacij AB premostitvenih objektov. Predstavljeni so trenutni pristopi k projektiranju objektov iz vidika trajnosti, pri katerih smo ugotovili, da bi bilo za doseganje ustrezne trajnosti objektov standarde in predpise posodobiti. V osrednjem delu je predstavljen viadukt Ravbarkomanda, njegove pomanjkljivosti in njegova rehabilitacija. Na viaduktu smo izvedli meritve vibracij levega in desnega stebra, z namenom preverbe možnost izvedbe sanacije stebrov pod prometom, saj bi s tem znatno skrajšali čas delne delovne zapore. Iz rezultatov je mogoče sklepati, da izvedba ojačitve stebrov pod prometom ni priporočljiva, vendar pa zaradi omejenega časa in sredstev ni bilo mogoče izvesti večjega števila meritev. Za dokončen sklep, bi bilo potrebno izvesti dodatne raziskave.
Keywords: rehabilitacija, Ravbarkomanda, trajnost, AB premostitveni objekti
Published in DKUM: 28.09.2018; Views: 1439; Downloads: 172
Full text (11,18 MB) |
27. Rehabilitacijski program za zapornike : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloSandra Vogrinčič, 2018, undergraduate thesis Abstract: Med pisanjem diplomskega dela sem velikokrat vprašala naključne ljudi, kaj na splošno menijo o posameznikih, ki so krivi kršenja temeljnih družbenih norm. Najpogostejši odgovor, ki sem ga dobila, je bil: »Sodijo v zapor!« Po mnenju večine se takšni ljudje ne bi smeli prosto gibati, saj s tem ogrožajo njihovo varnost, niti eden pa ni pomislil na dejstvo, da večina po nekaj letih odsluži svojo kazen in se ponovno vključi v družbo. Šele takrat so pomislili na dejavnik resocializacije in pomembnost rehabiltacijskega programa. In ravno to, da se večina ukvarja samo s tem, da bo pravici zadoščeno, na posledice, ki sledijo, pa pozabijo, me je prepričalo v raziskovalno delo na tem področju.
V diplomski nalogi so tako najprej opredeljeni osnovni pojmi, potrebni za razumevanje obravnavane teme. Na začetku je opredeljena osebnost in zakaj nekdo razvije kriminalne lastnosti. Pomembna podlaga za boljše razumevanje tematike je tudi zgodovina razvoja zaporne kazni, kdaj se prvič pojavi in na kakšne načine se je izvrševala skozi čas. Za boljšo predstavo je definirana funkcija zapora in sankcija kazen zapora. Opredeljen je tudi pojem deviantno ravnanje, ki privede do kazni zapora, ter navedeni možni vzroki za nastanek takšnega ravnanja. Z namenom pridobitve čim bolj realne slike sta opravljena intervju s psihologinjo iz zavoda in intervju z nekdanjim zapornikom, prav tako pa je izvedena anketa med 52 naključnimi zaporniki. Psihologinja iz zavoda je predstavila način izvajanja programa in odzive na rehabilitacijo, osebe, ki so in še sodelujejo v programu, pa so opozorile na pomanjkljivosti in prednosti programa. Za vsakega obsojenca je najtežji prehod s prostosti v zavod in obratno, zato so v diplomskem delu predstavljeni tudi predlogi in možne izboljšave v teh dveh kritičnih obdobjih.
Keywords: zaporniki, rehabilitacija, rehabilitacijski programi, deviantno ravnanje, povratništvo, diplomske naloge
Published in DKUM: 24.05.2018; Views: 1531; Downloads: 250
Full text (1,55 MB) |
28. Zaporna kazen med teorijo in prakso : diplomsko delo univerzitetnega študijaPetra Globočnik, 2015, undergraduate thesis Abstract: Pričujoče delo se loteva proučevanja zaporne kazni v sodobni (post)moderni družbi, po preobratu iz pretežno utilitarnega, na rehabilitacijo usmerjenega obdobja, v neoklasicistično doktrino reda in zakonitosti. Raziskovanje je usmerjeno na proučevanje vzrokov in posledic desetletja trajajoče hegemonije pravičniške doktrine. Diskrepanco med teorijo in prakso ter njene implikacije, ki se v prvi vrsti odražajo v več desetletij trajajoči krizi kaznovalnega sistema, soočimo na primeru Združenih držav Amerike. Negativne implikacije niso skoncentrirane le na ZDA, pač pa se je sistem delovanja, z vsemi svojimi učinki razširil domala po vsem svetu. Iz tega razloga je na drugi strani pozornost namenjena Finski, ki je svoj kazenski sistem, utemeljen prav tako na neoklasicistični doktrini, uspela ne le ohraniti stabilnega, pač pa ga je nadgradila v izjemno blago različico, ki privlači pozornost teoretikov in praktikov iz vsega sveta. Kot sodoben sistem kaznovanja in izvrševanja kazenskih sankcij, se pojavlja kot primer dobre prakse. V okvir sodobnega modela zaporne kazni je umeščena tudi rehabilitacija kot pravica, ki učinkuje zoper klasično kazen, ker nevtralizira škodljive učinke zaporne kazni ter restorativna pravičnost, ki rešuje nekatere zagate modernega kazenskega prava.
Keywords: kaznovanje, zaporna kazen, obsojenci, resocializacija, rehabilitacija, diplomske naloge
Published in DKUM: 08.05.2018; Views: 1230; Downloads: 182
Full text (2,18 MB) |
29. |
30. Celostna obravnava pacienta s shizofrenijoNataša Miklošič, 2017, undergraduate thesis Abstract: Teoretična izhodišča: Shizofrenija je težka, kronična duševna motnja, ki prizadene posameznikovo mišljenje, vedenje in čustvovanje. Natančen vzrok shizofrenije ni znan, obstajajo pa različne teorije nastanka te bolezni. Za postavitev diagnoze je najpomembnejša pravilna anamneza, psihiatrični in psihološki pregled ter nekatere preiskave, s katerimi predvsem izključimo morebitne druge bolezni. Pacienta s shizofrenijo in njegovo družino moramo obravnavati celostno.
Metodologija: V diplomskem delu smo z opisno oz. deskriptivno raziskovalno metodo dela pregledali strokovno literaturo. Mnenja in rezultate raziskav različnih avtorjev smo med seboj primerjali in izpeljali zaključke dejstev skupnih vsem strokovnjakom.
Rezultati: Ugotovili smo, da je celostna obravnava pacienta s shizofrenijo ključna za dobro prognozo. Izjemno uspešna metoda obravnave je skupnostna psihiatrija. Najvidnejšo vlogo pri zdravljenju in rehabilitaciji imajo izbrani osebni zdravnik, psihiater, psiholog, medicinske sestre, socialni delavci in delovni terapevti. Za dober izid zdravljenja morajo pacient in njegova družina aktivno sodelovati v obravnavi.
Diskusija in zaključek: Pri postavitvi diagnoze shizofrenija so psihiatrom na voljo različne klasifikacije. Pomembno je, da pacient pri zdravljenju sodeluje, jemlje zdravila in je aktiven pri drugih oblikah zdravljenja. Pri shizofreniji je umrljivost zelo visoka, za kar je zaslužen predvsem pojav samomorilnosti in višja stopnja somatske obolevnosti. Prisotnost svojcev v procesu zdravljenja je nepogrešljiva.
Keywords: shizofrenija, psihiatrična zdravstvena nega, skupnostna psihiatrija, psihofarmakologija, psihopatologija, psihosocialna rehabilitacija.
Published in DKUM: 19.07.2017; Views: 3850; Downloads: 613
Full text (1,48 MB) |
