| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 6 / 6
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
b-barvanja regularnih grafov in grafovskih produktov
Mojca Premzl, 2016, master's thesis

Abstract: Dobro barvanje vozlišč grafa $G$, v katerem v vsakem barvnem razredu obstaja vsaj eno tako vozlišče, ki ima vsaj enega soseda v vsakem drugem barvnem razredu, je b-barvanje grafa $G$. Največje naravno število $k$, za katerega graf premore b-barvanje s $k$ različnimi barvami, imenujemo b-kromatično število grafa in ga označimo s $varphi(G)$. V magistrskem delu bomo predstavili definicijo b-barvanja in podali natančne vrednosti b-kromatičnega števila za poti, cikle, polne grafe, neodvisne množice in polne dvodelne grafe. Dokazali bomo, da je določanje b-kromatičnega števila NP-poln problem, kar ima za posledico dejstvo, da lahko b-kromatično število natančno določimo le nekaterim družinam grafov. Že iz same definicije b-barvanja sledi, da je $chi(G) leq varphi(G) leq Delta(G)+1$. Podali bomo še nekaj zgornjih mej b-kromatičnega števila, ki veljajo za poljubne grafe. Med njimi izpostavimo predvsem $m$-stopnjo grafa $m(G)$; to je največje tako število $m$, za katerega graf $G$ vsebuje vsaj $m$ vozlišč stopnje vsaj $m-1$. Natančno vrednost b-kromatičnega števila lahko med drugim določimo tudi poljubnemu drevesu, in to v polinomskem času. V poglavju o regularnih grafih bomo obravnavali predvsem pogoje, ki jim mora zadoščati $d$-regularen graf, da bo njegovo b-kromatično število enako zgornji meji, to je $d+1$. Eden izmed pogojev je, da ima graf zadostno število vozlišč, in sicer vsaj $2d^3$. Dokazali bomo tudi, da je v $d$-regularnem grafu $varphi(G)=d+1$, če je ožina grafa $g(G) geq 6$ oz. če je $g(G)geq 5$ in graf bodisi ne vsebuje nobenega cikla dolžine $6$ bodisi je $d leq 6$. Nekateri $d$-regularni grafi lahko imajo kljub velikemu $d$ majhno b-kromatično število (npr. dvodelni graf $K_{d,d}$). Dokazali bomo, da velikost b-kromatičnega števila $d$-regularnih grafov, ki ne vsebujejo nobenega $4$-cikla, linearno narašča z velikostjo $d$. Za regularne grafe, ki ne vsebujejo nobenega $4$-cikla in imajo $mathrm{diam}(G) geq 6$, prav tako velja, da je $varphi(G)=d+1$. Enako velja tudi za vse regularne grafe, ki ne vsebujejo nobenega $4$-cikla, njihova vozliščna povezanost pa je $kappa(G) leq frac{d+1}{2}$. Nazadnje bomo dokazali še, da obstajajo le štirje kubični grafi, za katere je $varphi(G) leq d$, eden izmed njih je Petersenov graf. V zadnjem poglavju bomo obravnavali b-barvanja grafovskih produktov, in sicer kartezičnega, krepkega, leksikografskega in direktnega. V primeru kartezičnega in direktnega produkta je b-kromatično število navzdol omejeno z $max left{varphi(G), varphi(H) right}$, v primeru krepkega in leksikografskega produkta pa je spodnja meja enaka $varphi(G) cdot varphi(H)$. Za vsak produkt posebej bomo podali še zgornjo mejo b-kromatičnega števila. Določili bomo še nekatere natančne vrednosti b-kromatičnega števila grafovskih produktov, pri čemer bodo posamezni faktorji enaki potem, ciklom, zvezdam, v nekaterih primerih pa bo eden izmed faktorjev celo poljuben graf.
Keywords: b-barvanje, b-kromatično število, NP-poln problem, regularni graf, kartezični produkt, krepki produkt, leksikografski produkt, direktni produkt.
Published: 14.10.2016; Views: 705; Downloads: 68
.pdf Full text (1,97 MB)

2.
Celotno kromatično število regularnih grafov z visoko stopnjo vozlišč
Lidija Prašnički, 2015, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu je obravnavano celotno kromatično število regularnih grafov z visoko stopnjo vozlišč. Celotno kromatično število grafa je najmanjše število barv, ki jih potrebujemo, da pobarvamo vozlišča in povezave grafa tako, da sosednja ali incidentna elementa nimata enakih barv. Behzad-Vizingova domneva nam poda spodnjo in zgornjo mejo za celotno kromatično število. V magistrskem delu dokažemo, da regularni grafi, ki izpolnjujejo določene pogoje povezane s stopnjo grafa, zadoščajo tej domnevi. V prvem poglavju so definirani nekateri pojmi in navedeni pomembni rezultati iz teorije grafov, ki jih potrebujemo v nadaljevanju. V drugem poglavju so obravnavani grafi sodega reda z visoko stopnjo vozlišč. Najprej so podani pomembni rezultati za poljubne grafe, potem pa je v drugem podpoglavju dokazano, da regularni graf sodega reda z visoko stopnjo vozlišč, ki izpolnjuje določen pogoj, zadošča Behzad-Vizingovi domnevi. V tretjem poglavju so podobno obravnavani tudi poljubni in regularni grafi lihega reda z visoko stopnjo vozlišč.
Keywords: celotno kromatično število, regularni graf, prirejanje grafa
Published: 23.03.2015; Views: 1111; Downloads: 100
.pdf Full text (744,11 KB)

3.
Nekatere posplošitve grafov Sierpińskega
Andreja Šereg, 2013, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu so predstavljeni grafi Sierpińskijevega tipa, in sicer grafi Sierpińskega S(n, k), grafi trikotnikov Sierpińskega S_n, regularni grafi Sierpińskega S^+(n, k) in S^++(n, k) ter posplošeni grafi trikotnikov Sierpińskega S[n, k]. Prikazane so natančne risbe grafov S(n, k), S^+(n, k) in S^++(n, k). Za S^+(n, k) in S^++(n, k) je dokazano, da so te risbe optimalne. Določeno je število po povezavah disjunktnih Hamiltonovih poti in Hamiltonovih ciklov v grafih S(n, k), S^+(n, k) in S^++(n, k). Dokazano je, da so grafi S[n, k] Hamiltonovi. Raziskana je vozliščna linearna pogozdenost grafov S(n, k), S^+(n, k), S^++(n, k) in S[n, k]. Podano je še {P_r}-prosto kromatično število grafov S_n, S(n, k), S^+(n, k) in S^++(n, k), za r ∈ {3, 4}.
Keywords: graf Sierpińskega, graf trikotnikov Sierpińskega, regularni graf Sierpińskega, posplošeni graf trikotnikov Sierpińskega, prekrižno število, hamiltonskost, t-barvanje poti, vozliščna linearna pogozdenost, {P_r}-prosto kromatično število
Published: 19.09.2013; Views: 1176; Downloads: 103
.pdf Full text (5,07 MB)

4.
Vozliščno pokritje k-poti v grafih
Igor Jesih, 2013, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo obravnava vozliščno pokritje k-poti v grafih. Na začetku so predstavljeni osnovni pojmi teorije grafov, ki so potrebni za razumevanje nadaljne snovi. V nalogo so vključeni pojmi NP-polnost, regularni grafi in drevesa. Konec pa vključuje vozliščna pokritja k-poti za nekatere grafovske produkte. Za velikost najmanjšega vozliščnega pokritja glede na stopnjo vozlišča bodo določene zgornje in spodnje meje grafa. Izboljšani bosta zgornja in spodnja ocena za najmanjše možno število vozlišč v pokritju k-poti pri kartezičnem, krepkem in leksikografskem produktu.
Keywords: Vozliščno pokritje, NP-polnost, regularni graf, kartezični produkt, krepki produkt, leksikografski produkt.
Published: 22.04.2013; Views: 1436; Downloads: 152
.pdf Full text (287,73 KB)

5.
Razdaljno magično označevanje grafov
Nika Švaljek, 2013, undergraduate thesis

Abstract: Razdaljno magično označevanje grafa je bijekcija f : V -> {1, 2,...,n}, z lastnostjo, da obstaja taka konstanta k, da za vsako vozlišče x grafa velja, f(x_1)+f(x_2)+...+f(x_j)= k, kjer je y_i (i = 1,...,j) iz odprte okolice vozlišča x. Diplomsko delo obravnava razdaljno magično označevanje polnih dvodelnih in polnih tridelnih grafov. V prvem poglavju so predstavljeni osnovni pojmi teorije grafov s poudarkom na polnih večdelnih grafifih in barvanjih grafa. V drugem delu najprej predstavimo potreben pogoj za obstoj razdaljno magičnega označevanja. Glavni rezultat tega poglavja je karakterizacija polnih dvodelnih in polnih tridelnih grafov, za katere obstaja razdaljno magično označevanje. Delo zaključimo s seznamom različnih družin grafov, za katere razdaljno magično označevanje ne obstaja.
Keywords: teorija grafov, razdaljno magično označevanje, k - regularni graf, večdelni graf, polni dvodelni graf, polni tridelni graf
Published: 27.03.2013; Views: 1843; Downloads: 156
.pdf Full text (1,86 MB)

6.
Search done in 0.18 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica