| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


11 - 15 / 15
First pagePrevious page12Next pageLast page
11.
IT PODPORA PROCESU VREDNOTENJA NEPREMIČNIN
Rebeka Živkovič, 2016, master's thesis

Abstract: Za razliko od množičnega vrednotenja se je na področju posamičnega vrednotenja nepremičnin na območju Republike Slovenije izkazalo, da še ni razvitega ustreznega računalniškega programa, ki bi optimiziral izdelavo cenitvenih poročil. Magistrsko delo podaja izsledke analize trga, v okviru katere so bile raziskane obstoječe splošne in namenske informacijske rešitve ter njihova uporaba v Sloveniji in tujini. Cene nepremičnin so podvržene dogajanju v gospodarstvu in državi, zraven tega pa na njih vplivajo še številni drugi dejavniki. Odvisnosti in intenziteta vplivov so v magistrskem delu obravnavani s pomočjo statistične analize, ki podaja enolično določene regresijske modele, kar je osnova za vključitev v programsko rešitev. Rezultati statistične analize in analiza obstoječih IT rešitev omogočajo zasnovo funkcionalnosti nove programske rešitve. Le-te pa izhajajo iz prepoznanih potreb po izboljšavah procesa vrednotenja nepremičnin na podlagi študije primera in so osnova za izdelavo prototipa računalniškega programa. Dodana vrednost zasnovane programske rešitve se bo v nepremičninskem podjetju odražala predvsem v večji doslednosti in objektivnosti pri izvajanju nalog ter prihranku časa. Prednosti se nanašajo še na zmanjšanje možnosti napak, natančnost, čitljivost dokumentov in boljšo organizacijo dela.
Keywords: vrednotenje nepremičnin, način tržnih primerjav, IT podpora, posamično vrednotenje, prototip, odstotna prilagoditev cen, regresijska analiza
Published: 06.04.2016; Views: 506; Downloads: 76
.pdf Full text (3,84 MB)

12.
DEJAVNIKI RASTI HITRO RASTOČIH MALIH IN SREDNJE VELIKIH PODJETIJ V SLOVENIJI
Mojca Mastnak, 2016, master's thesis

Abstract: Mala in srednje velika podjetja (MSP) so temeljni del slovenskega gospodarstva, saj predstavljajo več kot 99 % vseh podjetij ter ustvarjajo skoraj 70 % delovnih mest in skoraj 68 % vrednosti prihodkov vseh podjetij (po podatkih iz leta 2013). Zaradi svoje sposobnosti prilagajanja na spreminjajoče se poslovno okolje so ključnega pomena za rast slovenskega gospodarstva in zagotavljajo trdno podlago za rast novih ter krepitev že obstoječih panog. V skupini več kot 182.089 MSP je opazna množica hitro rastočih, dinamičnih podjetij. Odkar se je pričela svetovna kriza v letu 2008, so skoraj vsa nova delovna mesta in gospodarsko rast ustvarila MSP. Medtem ko velika podjetja in ostalo gospodarstvo okreva, pa hitro rastoča podjetja dosegajo izjemne stopnje rasti, visoko donosnost in hitro rast števila zaposlenih. V empirični raziskavi smo po vzoru podobnih raziskav tujih avtorjev proučevali vpliv specifičnih dejavnikov (značilnosti premoženjsko-finančnega položaja, poslovne učinkovitosti, denarne uspešnosti poslovanja, velikosti in starosti) na rast prihodkov od prodaje in števila zaposlenih v hitro rastočih MSP v Sloveniji. Študija obsega panelne podatke iz obdobja 2009–2013 za vzorec 200 podjetij, pridobljen iz izbora Slovenska gazela 2014. Z multiplo regresijsko analizo smo ugotovili, da na rast prihodkov od prodaje pozitivno vpliva večja delovna produktivnost, negativno pa vplivajo velikost, starost in enostavni denarni tok. Na rast števila zaposlenih pa prav tako pozitivno vplivata večja delovna produktivnost in večji enostavni denarni tok, negativno pa velikost, starost in statična likvidnost. Rast MSP je pomemben pokazatelj uspešnega gospodarstva, vendar še vedno prezrt s strani oblikovalcev politike. Več je treba storiti za dvig ozaveščenosti o pomembnosti teh podjetij in ustvariti poslovno okolje, ki bo ugodno za njihov razvoj in rast.
Keywords: mala in srednje velika podjetja (MSP), rast podjetja, panelni podatki, regresijska analiza, dejavniki hitre rasti podjetij
Published: 27.05.2016; Views: 919; Downloads: 155
.pdf Full text (3,21 MB)

13.
MODELIRANJE NAPOVEDI ODJEMA ZEMELJSKEGA PLINA
Igor Jaušovec, 2016, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu smo predstavili modele napovedovanja odjema zemeljskega plina. Te smo v osnovi delili na linearne in nelinearne ter nevronske mreže. Izvedli smo več modelov napovedi ločeno po tipih odjemalcev. S primerjavo modelov smo ugotovili zanesljivost modela. Vsem modelom izračuna napovedi smo preko zajema znanih vhodnih in izhodnih podatkov odjema zemeljskega plina in vremenskih spremenljivk na učnem vzorcu določili uteži in nato validirali izračunano napoved odjema na osnovi znanih vhodnih podatkov. Šele z validiranim modelom smo lahko s pomočjo napovedanih vremenskih spremenljivk napovedali odjem. Napovedan odjem smo po potrebi s korekcijo po dnevu v tednu popravili in ovrednotili uspeh napovedi z znanimi odjemi. Pri izvedbi modela napovedi smo se zavedali, da pojavi v naravi niso linearno odvisni, vendar lahko za vsak pojav v naravi opišemo kot linearno odvisen, če gledamo dovolj majhno območje. Modele napovedi smo preizkusili pri kratkoročnem napovedovanju porabe zemeljskega plina. V nalogi smo si zastavili cilj, da se razvije takšna metoda za napovedovanje, ki bo neodvisno od napake napovedi vremena zanesljiva v vseh dneh v mesecu znotraj stimulirane dovoljene tolerance. Takšno smo tudi izvedli tako, da deluje skoraj popolnoma avtomatično.
Keywords: regresijska analiza, napovedovanje, kratkoročno napovedovanje, zemeljski plin
Published: 07.07.2016; Views: 420; Downloads: 73
.pdf Full text (4,17 MB)

14.
Koncept trajnostnega razvoja in povezava z gospodarskim razvojem
Tamara Belak, 2016, master's thesis

Abstract: V globaliziranem svetu je merilo uspešnosti države najpogosteje gospodarska rast. Politiki in ekonomisti si v glavnem delijo prepričanje, da je doseganje gospodarske rasti ključni in skorajda edini cilj gospodarstva. Omejenost naravnih virov je pripeljala do osnovanja koncepta trajnostnega razvoja. Zmotno je prepričanje, da je trajnostni razvoj zgolj skrb za ekologijo. Marsikdaj se neupravičeno zanemarjata družbena in ekonomska komponenta koncepta. Cilj držav v prihodnosti je ustvariti harmonijo med temi tremi vidiki trajnostnega razvoja. Čeprav se soočamo s problemom merjenja in oblikovanja okvirjev trajnostnega razvoja, so države Evropske unije že razvile različne kazalce, ki usmerjajo ravnanja politike v izboljševanje kvalitete življenja. Trenutno nam merjenje trajnostnega razvoja omogočajo redki in nepopolni kazalci. Eden izmed teh je indeks okoljske uspešnosti (EPI) razvit s strani Univerze Yale. V magistrskem delu smo na podlagi podobnih študij povezav gospodarske rasti in trajnostnega razvoja definirali relevantne pojasnjevalne spremenljivke ter jih testirali v različno zastavljenih modelih. Vse tri zastavljene hipoteze smo sprejeli. Najvišjo korelacijo izkazujeta prav trajnostni razvoj in gospodarska rast, merjena kot agregatni dohodek, kar predstavlja srž našega dela. Z linearno regresijsko analizo smo dokazali, da če se agregatni dohodek poveča za 1 evro, se EPI v povprečju poveča za 0,0002 indeksni točki. Prav tako smo prikazali statistično značilno nelinearno povezavo med omenjenima spremenljivkama, kjer kakovost okolja sprva raste z gospodarsko rastjo, nato pa upada, nakar v določeni točki spet začneta sinhrono rasti. Druga spremenljivka so vladni izdatki, namenjeni za raziskave in razvoj, izraženi v odstotku BDP. Izračuni so pokazali, da se EPI poveča za 4,72 indeksnih točk, če se izdatki za raziskave in razvoj povečajo za 1 %. Nenazadnje se EPI v povprečju zmanjša za 11,69 indeksnih točk, če se indeks civilnih in političnih svoboščin poveča za 1 točko.
Keywords: Kazalniki trajnostnega razvoja, globalizacija, gospodarska rast, trajnostna politika, regresijska analiza, teorije gospodarskega razvoja.
Published: 24.08.2016; Views: 879; Downloads: 131
.pdf Full text (1,84 MB)

15.
Ocenjevanje dohodkovnega položaja sadjarskih in vinogradniških kmetij z uporabo FADN podatkov
Matej Rebernišek, 2017, master's thesis/paper

Abstract: Na osnovi podatkov iz baze FADN smo ugotavljali, ali se pri sadjarskih in vinogradniških kmetijah v letih 2013 in 2014 dohodek veča sorazmerno s površino kmetij. Z merami opisne statistike smo potrdili, da se dohodek veča sorazmerno s površinami. S Spearmanovim koeficientom korelacije smo ugotovili, da je pri vinogradniških kmetijah dohodek kmečke družine v šibki povezavi s površinami vinogradov. Pri obdelavi sadjarskih kmetij je dohodek kmečke družine srednje močno povezan s polnovredno delovno močjo in površinami trajnih nasadov. Za testiranje skladnosti, oz. povezanosti med spremenljivkami, smo uporabili linearno regresijo. Z uporabo linearne regresije smo ugotovili, da je bila pri sadjarskih kmetijah v obeh letih močna povezanost med spremenljivkami, ostanki so bili med seboj pozitivno korelirani. Pri vinogradniških kmetijah so bile v letu 2013 spremenljivke šibko do zmerno povezane in ostanki med seboj negativno korelirani.
Keywords: FADN, dohodek, regresijska analiza
Published: 26.06.2017; Views: 360; Downloads: 76
.pdf Full text (1,00 MB)

Search done in 0.14 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica