| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 2 / 2
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Prenosni avtonomni registrator z lokalno obdelavo podatkov in brezžičnim prenosom
Miha Horvat, 2019, undergraduate thesis

Abstract: V projektnem delu je predstavljen razvoj prototipa registratorja za merjenje tlaka na vodovodnem omrežju. Namen uporabe registratorja je beleženje hipnih sprememb, kot so vodni udari. Registrator shranjuje podatke lokalno, jih obdeluje in pošilja preko GSM/GPRS signala na oddaljene strežnike. Upravlja ga integrirano vezje Atmega328P, za katerega smo razvili program v programskem jeziku C. Pripravljeno vezje je nameščeno v vodotesno ohišje. Na strežnikih smo opravili vizualizacijo podatkov v obliki grafov, tabel in dinamičnih grafik. Cilj projektne naloge je optimizacija delovanja vodovodnega omrežja na področju delovanja javnega podjetja Vodovod sistema B s pravočasnim obveščanjem in preventivnim ukrepanjem.
Keywords: registrator, lokalna obdelava podatkov, brezžični prenos, vizualizacija, sistem SCADA
Published: 16.05.2019; Views: 639; Downloads: 59
.pdf Full text (37,07 MB)

2.
RAZVOJ MODELA IN SIMULACIJA IZČRPANJA IPv4 NASLOVNEGA PROSTORA
Peter Ciber, 2014, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo obravnava razvoj modela in simulacijo izčrpanja IPv4 naslovnega prostora. Za dodeljevanje IPv4 naslovnega prostora skrbi organizacija IANA, ki je po petih celinah sveta dodelila velike kose IPv4 naslovnega prostora. V Evropi tako za nadaljnjo razdelitev skrbi organizacija RIPE NCC, v Afriki AFRINIC, v azijsko-pacifiški regiji APNIC, v Ameriki ARIN v Latinski Ameriki in Karibih pa LACNIC. Zanimalo nas je koliko in kako je IANA razdelila IPv4 naslove po celinah in kako so regionalni razdeljevalci te naslove časovno razdeljevali naprej. Na podlagi teh podatkov smo razvili model sistemske dinamike črpanja naslovov za vsako regijo posebej. Predpostavljali smo, da bo do izčrpanja IPv4 naslovnega prostora prišlo precej zgodaj, rezultati pa so pokazali, da je pri določenih regijah še kar nekaj let rezerve. Naši rezultati so pokazali najhitrejšo izrabo IPv4 pri LACNIC (v letu 2014), kar sicer ni v skladu s pričakovanji, ravno tako pa ni v skladu s pričakovanji dinamika za AFRINIC (ki naj bi IPv4 naslove porabil leta 2017). Ostali rezultati pa so po naši oceni precej realni, ARIN naj bi IPv4 izčrpal leta 2016 oziroma 2018, RIPE NCC leta 2021, APNIC pa leta 2029. Naši podatki so primerljivi z ostalimi te vrste (primerjava z modeli Geoffa Hustona). Samo izčrpanje IPv4 naslovnega prostora še ne pomeni konec interneta, saj je bilo z uporabo IPv4 protokola kmalu vidno, da števila IPv4 naslovov enostavno ne bo dovolj za vse. Tako so zgodaj začeli z razvojem novega protokola (IPv6), ki zagotavlja dovolj veliko število IP naslovov.
Keywords: izčrpanje IPv4 naslovnega prostora, RIR (regionalni internetni registrator), RIPE NCC (regionalni internetni registrator za Evropo), APNIC (regionalni internetni registrator za azijsko-pacifiško regijo), ARIN (regionalni internetni registrator za Ameriko), AFRINIC (regionalni internetni registrator za Afriko), LACNIC (regionalni internetni registrator za Latinsko Ameriko in Karibe), modeliranje in simulacija, sistemska dinamika
Published: 23.06.2014; Views: 977; Downloads: 97
.pdf Full text (1,26 MB)

Search done in 0.06 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica