Search the digital library catalog

Abstract: Magistrska naloga strukturirano in celostno obravnava institut registrske neposestne zastavne pravice na premičninah. Avtorica želi s pomočjo aktualne zakonodaje, njenih sprememb, sodne prakse in pravne literature predstaviti institut registrske neposestne zastavne pravice kot učinkovit institut stvarnopravnega zavarovanja terjatve kljub morebitnim pomislekom nekaterih pravnih teoretikov in nekaterih zakonodajnih pomanjkljivostih. Neposestna zavarovanja na splošno spadajo med najmanj učinkovite oblike zavarovanj, vendar se z uvedbo registra pri registrski neposestni zastavni pravici, kot dodatni varovalki za upnike, lahko izboljša učinkovitost takšnega zavarovanja. Prav tako uvedba registra spominja na zavarovanje terjatev s hipoteko, vendar instituta ne moremo v popolnosti izenačiti. Glavni namen instituta je zavarovanje upnikovih terjatev, s katerim ti pridobijo prednostno poplačilno upravičenje. Hkrati pa registrska neposestna zastavna pravica omogoča, da zastavitelj zastavljeno premičnino še naprej uporablja in ekonomsko izkorišča. Novela SPZ-B in Uredba RZPP sta prinesli številne spremembe in odpravile nekatere nedoslednosti pri registrski neposestni zastavni pravici. Prenova registra je omogočila enostavnejše, tehnično bolj dovršeno in hitrejše vpisovanje neposestnih zastavnih pravic na premičnini v register, prav tako je omogočen tudi enostavnejši dostop do podatkov, ki so vanj pisani. Registrska neposestna zastavna pravica s konstitutivnim oziroma oblikovalnim učinkom nastane z vpisom v register. Sporazum o ustanovitvi v obliki notarskega zapisa predstavlja zgolj razpolagalni pravni posel. Del teorije zavrača konstitutivni učinek vpisa v register, vendar je sodna praksa to stališče zavrnila. Predmet registrske neposestne zastavne pravice je omejen zgolj na taksativno določene premičnine z Uredbo RZPP, in sicer so to: zaloge, oprema in motorna vozila. Namreč le-tem premičninam je mogoče določiti učinkovit enoličen identifikacijski znak, ki je potreben za vpis zastavne pravice v register. Publicitetno načelo registra je najpomembnejše ter se močno zgleduje po publicitetnem načelu zemljiške knjige, vendar ju povsem ne moremo izenačiti, saj je zemljiška knjiga lastniški register, medtem ko register to ni. Publicitetno načelo zagotavlja dodatno varstvo upnikom predvsem proti tretjim, saj izključuje možnost dobroverne pridobitve lastninske pravice na zastavljeni premičnini. Ponovno se del teorije pri registrski neposestni zastavni pravici ne strinja s takšnim učinkom publicitetnega načela, vendar tudi to stališče sodna praksa zavrača. Realizacija poplačila iz zavarovanja z registrsko neposestno zastavno pravico je odvisna od sodelovanja zastavitelja, zato lahko ločimo prostovoljno in neprostovoljno uresničitev zastavne pravice. Registrska neposestna zastavna pravica formalno preneha šele z izbrisom iz registra, četudi je z materialnopravnega vidika razlog prenehanja nastopil že prej.
Keywords: Neposestna zastavna pravica, zavarovanje terjatev, novela SPZ-B, notarski zapis, zaloge, register, publicitetni učinek, rubež.
Published in DKUM: 13.05.2024; Views: 289; Downloads: 83
Full text (1,31 MB)

Abstract: Upravljanje s tveganji v velikih slovenskih podjetjih je temeljni proces, namenjen prepoznavanju, ocenjevanju, zmanjševanju in spremljanju različnih vrst tveganj. To vključuje strateška, operativna, finančna tveganja, tveganja vplivov regulative in zakonodaje ter druga. Proces se začne s prepoznavanjem morebitnih groženj in priložnosti, čemur sledi ocena njihove verjetnosti in vpliva, prednostna razvrstitev tveganj in opredelitev sprejemljivih ravni tolerance tveganja. Nato se razvijejo in izvajajo strategije ublažitve, da se zmanjša ali odpravi vpliv teh ugotovljenih tveganj. Strategije tveganj v podjetju zajemajo celovit pristop k upravljanju tveganj v organizacijah, ki vključuje sprejemanje tveganja, prenos, izogibanje in zmanjševanje tveganja. Te strategije so zasnovane tako, da spodbujajo kulturo ozaveščenosti o tveganjih in preglednosti med zaposlenimi in zainteresiranimi stranmi. Orodja in njegove prednosti za upravljanje tveganj v podjetju, kot analiza tveganj, programska oprema za upravljanje tveganj, napovedi vrjetnih težav in katastrofalnih dogodkov, omogočanje rasti in konkurenca podjetij, izboljšanje poslovnih procesov ter načrtovanje proračuna, omogočajo bolj sistematičen, na podatkih temelječ in učinkovit proces obvladovanja tveganja. Ta orodja zagotavljajo prednosti, kot so izboljšano odločanje, proaktivno obvladovanje tveganj in izboljšano obvladovanje tveganj. Vendar obvladovanje tveganj v podjetju ni brez izzivov. Težave vključujejo kakovost in razpoložljivost podatkov, količinsko opredelitev nefinančnih tveganj, spremljanje regulativnih sprememb, obravnavanje človeških dejavnikov, slaba komunikacija ter drugo. Premagovanje teh izzivov je bistvenega pomena za organizacije, da lahko učinkovito delujejo v nenehno razvijajočem se poslovnem okolju in zaščitijo svoj dolgoročni uspeh. Prizadevanja za komuniciranje in izobraževanje zagotavljajo, da so zaposleni in deležniki dobro obveščeni o praksah obvladovanja tveganj. Nenehne izboljšave se spodbujajo z učenjem iz preteklih incidentov, sprejemanjem tehnološkega napredka in prilagajanjem pristopa obvladovanja tveganja posebnim potrebam vsakega podjetja. Navsezadnje je učinkovito obvladovanje tveganj ključnega pomena za ta velika slovenska podjetja, da se prilagodijo spreminjajočim se razmeram, zaščitijo svoje interese ter ohranijo dolgoročno rast in uspeh. S pomočjo letnih poročil smo primerjali upravljanja tveganj v slovenskih podjetjih za preteklih pet let. Obravnavana slovenska podjetja imajo svojo stategijo in politiko v primeru nastanka tveganj, ki sta ključnega pomena za ta podjetja, da se umaknejo iz negotovosti in izkoristijo priložnosti, hkrati pa zaščitijo svoje interese. Velika podjetja se v konkurenčnem okolju sodobnega poslovanja soočajo s kritičnim izzivom optimizacije delovanja in kakovosti ob učinkovitem obvladovanju tveganj. V tabelah smo pojasnili stopnje vrst tveganj, natančneje kreditno, likvidnostno, valutno, operativno, geopolitično in tržno tveganje. podjetij Revoz, Mercator, Lek in Krka. Ugotovili smo, da imajo omenjena podjetja izredno podobne in podrobne sisteme za obvladovanje tveganja. Prav tako smo za zadnje tekoče leto omenjenih podjetij naredili tabelo dejavnikov učinkovitosti in preverili katere od naštetih dejavnikov vsebujejo podjetja. Za vsako podjetje smo v letnem poročilu tudi pregledali njihove izzive in priložnosti glede upravljanja tveganj ter vplivov regulative in zakonodaje na le-to.
Keywords: Upravljanje tveganj, strategija tveganj, izzivi upravljanja tveganj, vrste tveganj, register tveganj.
Published in DKUM: 18.01.2024; Views: 547; Downloads: 198
Full text (1,04 MB)

Abstract: Naloga obravnava vplivanje lobijev na zakonodajo EU na področju emisij toplogrednih plinov. Lobiranje je dejavnost, ki se vsakodnevno odvija okoli nas ter poteka s strani oseb, ki želijo vplivati na zakonodajo, tako da bi končni rezultat pozitivno vplival na njihovo dejavnost. V praksi je veliko bolj zaželjeno in tudi ustvarja večjo moč na vplivanje in odločanje zakonodajnih organov, če se več podjetij združi med seboj, kjer njihove interese predstavlja en zastopnik, pri čemer se na tak način ustvari močan vpliv na celoten postopek sprejemanja zakonodaje. Lobiranje se v večini primerov dogaja tajno, preko sestankov, na zasebnih skupščinah in organiziranih večerih, prek pisem ter mailov. Lobiranje lahko preseže legalno dejavnost ter se sprevrže v ilegalno dejavnost, ki se kaže z grožnjami in podkupovanjem. V nalogi nas zanima lobiranje v okviru petih kategorij izpustov toplogrednih plinov. To so emisije, ki nastajajo iz petih dejavnosti, tj. raba energije, industrijski procesi in raba proizvodov, kmetijstvo, raba tal, sprememba tal in gozdarstvo ter ravnanje z odpadki, izredno negativno vplivajo na podnebne spremembe, zdravje ljudi in celoten ekosistem na zemlji. Na podlagi primerov iz vsake kategorije izpustov toplogrednih plinov je mogoče okvirno videti lobije, na kakšne načine vplivajo na vsako od kategorij ter kaj želijo doseči s svojim delovanjem. Dejavnost lobiranja samo po sebi ni problematična, saj je pomemben del demokratične družbe. Lobiranje je lahko tudi v prid zakonodajnim organom EU, saj jim lobisti, ki imajo specializacijo iz različnih področij, pomagajo pri sestavi predlogov zakonodajnih aktov. Problem v zvezi z lobiranjem nastane, ko pričnejo zakonodajni organi EU slediti željam podjetij in ne širši evropski javnosti. Lobisti mnogokrat želijo doseči, da bi se EU zakonodaja sprejela z zamikom, jo sabotirajo ali poskušajo preprečiti njeno sprejetje. Zakonodajni organi EU sicer sprejemajo predloge zakonodajnih aktov, s katerimi bi izboljšali življenski standard evropskega prebivalstva in ekosistemov, vendar pa močna podjetja pogosto nasprotujejo njihovim načrtom. Problem je prav tako netransparentnost podjetij, ki lobirajo institucije EU. Evropska unija ima uveljavljen EU Register za preglednost (v nadaljevanju: Register), pri čemer gre za sistem kjer morajo biti registrirane vse interesne skupine, v primeru, če želijo vplivati na zakonodajna telesa EU, tj. Komisijo, Parlament in Svet. Čeprav je bil Register v letu 2021 posodobljen, postal pa je tudi obvezen, njegova vsebina še vedno ne predstavlja nujno dejanskega stanja, saj lobistični stiki niso enotni in pregledni. V ta namen bi moral biti zagotovljen enoten dan letnih posodobitev podatkov vseh evropskih podjetij, ki opravljajo dejavnost lobiranja v EU ter podrobnejši pregled podatkov glede finančnih sredstev. Preko Registra ter primerov iz medijev se poskušajo prebivalci EU seznaniti s delovanjem lobijev, ki ga imajo le-ti na zakonodajne organe EU. Zaradi nepopolnega Registra ter primerov, ki prikazujejo le izbrane ter splošne informacije določenih škandalov, le-ti nimajo veliko možnosti, da bi se lahko spoznali s dejanskim vplivom delovanja lobijev na institucije EU. V zadnjem delu naloge so predstavljene tabele kategorij virov toplogrednih plinov, v katerih so razčlenjena podjetja vsake kategorije glede na število lobistov, stikov, ki jih imajo s Komisijo in Parlamentom, ter finančni stroški lobiranja. Namen tabel je priti do ugotovitve, ali je Register dovolj pregleden, ko se prične informacije podjetij primerjati med seboj. Zaključimo lahko, da Register, ne glede na nove spremembe, ni dovolj transparenten in pregleden ter še vedno povzroča nejasnosti pri zbiranju podatkov. Čeprav Register še ni zasnovan v obliki, ki bi popolno zadovoljil uporabnike, je potrebno dodati, da pot k njegovemu izboljšanju meri v pozitivno smer.
Keywords: institucije EU • transparentnost • tehnike lobiranja • razkritje • EU Register za preglednost • korupcija • načelo demokratičnosti • emisije toplogrednih plinov
Published in DKUM: 08.07.2022; Views: 1151; Downloads: 84
Full text (1,54 MB)

Abstract: This master’s thesis aims to analyse how the brand I Feel Slovenia uses verbal and visual texts to present its brand identity to the audience on its official website. Specifically, it aims to investigate how this brand uses multimodal texts to convey its core values (“Slovenian green”, “pleasant excitement” and “the elemental”); how it builds a relationship with its audience; and how verbal and visual texts contribute to the overall meaning-making in the presentation of the brand. The study uses multimodal discourse analysis to analyse five multimodal texts, which consist of verbal texts and visual texts, taken from the official website of the brand I Feel Slovenia. Both verbal and visual texts were analysed in terms of register variables (field, tenor and mode) and their intermodal connections. The analysis has shown that both verbal and visual texts convey the core values of the brand differently but are equally important in their presentation. Both types of texts build a positive relationship with the audience through the use friendly-neutral language, positive aesthetic appreciation of nature and bright, saturated colours. Both verbal and visual texts are important in the meaning-making in the presentation of the brand, although the latter draw more attention to themselves due to their size and are thus the dominant components.
Keywords: branding, brand I Feel Slovenia, multimodal discourse analysis, register variables
Published in DKUM: 27.07.2021; Views: 1511; Downloads: 132
Full text (1,38 MB)

Abstract: Premoženjska razmerja med zakonci (v nadaljevanju z njimi izenačenimi zunajzakonskimi partnerji ter partnerji v partnerski zvezi) so kompleksne narave, saj v času trajanja partnerske skupnosti prihaja do številnih prelivanj premoženjskih kategorij, skupnega ter posebnega premoženja. Že na začetku je potrebno opozoriti, da skupno premoženje sestavljajo premoženjske pravice, ki so bile pridobljene z delom ali odplačno med trajanjem zakonske zveze, medtem ko posebno premoženje lahko opredelimo kot premoženje, ki ga je zakonec pridobil pred sklenitvijo zakonske zveze ali neodplačno med trajanjem zakonske zveze. Dandanes so mladi zaradi finančne negotovosti postavljeni v položaj, ko živijo doma ter tako vlagajo sredstva in delo v premoženje, ki je v lasti staršev ali tretjih oseb. Posledično prihaja do številnih prelivanj premoženjskih kategorij ter vlaganj, predvsem posebnega premoženja enega zakonca v posebno premoženje drugega zakonca, vlaganja skupnega premoženja v posebno premoženje, podjetniškega vlaganja ter drugih primerov, ki imajo za posledico vzpostavitev stvarnopravnih ter obligacijskih učinkov. Po pravilih obligacijskega prava ima zakonec, ki vlaga, splošni verzijski zahtevek, pravila stvarnega prava pa kot izhodišče napotujejo na uporabo pravil 48. člena SPZ, ki graditelju ne priznava lastninske pravice, temveč zahtevek za povrnitev tistega, za kar je bil lastnik obogaten. Ob tem se pojavljajo številna vprašanja v zvezi z zahtevkom, ki zakoncu pripada na podlagi vlaganj, za kar se je povečala vrednost nepremičnine. Gre predvsem za vprašanja, od koga lahko zakonec zahteva nazaj tisto, kar je vložil, v kakšnem času ter kakšnem obsegu. Med drugim pravila Družinskega zakonika glede premoženjskih razmerij med zakonci posegajo na področje vlaganj zakoncev, saj v primeru, če zakonec vlaga delo ali sredstva v nepremičnino, ki je posebno premoženje drugega zakonca, se lahko zakonca sporazumeta o obstoju in višini ter zavarovanju terjatve, ob upoštevanju pravil stvarnega prava ter zakona, ki ureja izvršbo in zavarovanje. Prav tako imata zakonca po novi ureditvi precej več možnosti v primeru izločitvene pravice v postopku osebnega stečaja enega izmed njiju. S sprejetjem Družinskega zakonika je bil odpravljen kogentni, sicer veljavni zakoniti premoženjski režim in po novem imata zakonca možnost sklenitve pogodbe o ureditvi premoženjskopravnih razmerij ter svobodno ureditev premoženjskega režima. S sklenitvijo omenjene pogodbe, pa se pojavljajo številna vprašanja, predvsem glede publicitetnega učinka registra pogodb o ureditvi premoženjskopravnih razmerij ter dolžnosti in skrbnosti tretjih oseb o stanju vpisov, ki izhajajo iz registra, glede nadrejenosti ter podrejenosti premoženjskega statusa partnerjev. Ugotovimo lahko, kako pomembna je ureditev premoženjskega režima v času trajanja partnerske skupnosti, da kasneje, predvsem ob razvezi, ne prihaja do problemov ter s tem povezanimi postopki.
Keywords: Zakonska zveza, zunajzakonska skupnost, partnerska zveza, skupno premoženje, posebno premoženje, pogodba o ureditvi premoženjskopravnih razmerij, register pogodb o ureditvi premoženjskopravnih razmerij, vlaganje posebnega premoženja zakonca v posebno premoženje drugega zakonca, podjetniško premoženje zakoncev, vlaganje skupnega premoženja v posebno premoženje, obogatitveni zahtevek, povečanje vrednosti nepremičnine, osebni stečaj zakonca.
Published in DKUM: 20.12.2019; Views: 1786; Downloads: 396
Full text (1,11 MB)