Search the digital library catalog

Abstract: Magistrsko delo se ukvarja z enim izmed bolj perečih vprašanj slovenskega podeželja. Kaj storiti s kompleksi, med katerimi so prenekateri v prostor dobro umeščeni in glede na čas nastanka kakovostno izvedeni, vendar zaradi povsem drugačnega načina življenja na vasi danes več ne (z)morejo služiti svojemu prvotnemu namenu, zato večkrat samevajo in propadajo? V prvem sklopu smo obravnavali tri različne tematike, ki so nam služile kot podlaga za projektiranje v drugem delu naloge. Kot teoretični okvir smo izbrali principe t.i. kritičnega regionalizma, ki ga je poskušal definirati že Lewis Mumford v začetku 20. stoletja, sledila sta mu Alexander Tzonis in Liane Lefaivre, v današnjem času pa je širšemu strokovnemu krogu najbolj znana razprava Kennetha Framptona Nasproti kritičnemu regionalizmu: šest točk v prid arhitekturi odpora. Menimo, da naravnanost gibanja nakazuje eno izmed mogočih smeri delovanja arhitekturne prakse, ki se vsaj delno skuša zoperstaviti divjemu kapitalističnemu svetu in v tem nemirnem, mimobežnem času ponudi ljudem pristne izkušnje in prinaša novo upanje. Poglavje, ki sledi kritičnemu regionalizmu, je na nek način logična navezava nanj, saj če želimo kritično gledati na regionalne elemente, jih moramo najprej dobro poznati. Zato smo raziskali zgodovino in značilnosti tradicionalne panonske arhitekture, skušali razumeti, zakaj in kako se je v preteklosti gradilo na območju Pomurja in tudi kakšno je stanje stavbarstva slovenskega podeželja danes na splošno. V tretjem delu se dotaknemo problematike bivanja starostnikov, kjer ugotavljamo, da bi bilo treba vzpodbujati (za naš prostor nove) oblike bivanja, ki temeljijo na skupnosti, ter s tem družbi, in še bolj neposredno starejši generaciji, prinašajo mnoge prednosti. Na podlagi teoretskih izhodišč smo se v drugem sklopu poglavij lotili projektnega dela. Najprej je bil izdelan natančen posnetek obstoječega stanja obravnavane opuščene domačije Jaušovec v Veržeju. Z analizo in valorizacijo objektov je bilo ugotovljeno, kaj je vredno ohranjati in kaj je primerneje rušiti. Na tej osnovi smo se lotili idejne zasnove prenove panonske domačije in skušali odgovoriti na v začetku zastavljeno vprašanje. Arhitekturna zasnova se odziva na kontekst naselja in obstoječe stanje zapuščenega kmečkega doma ter skuša na eni strani s svežo in premišljeno raznoliko programsko vsebino stanovanjske skupnosti starejših v kombinaciji z neinstitucionalnim dnevnim varstvom in trajnostnim turizmom obravnavanemu kompleksu vliti novo življenje in na drugi strani ponuditi večnamenski prostor kraju, kar predstavlja dodano vrednost tako kompleksa samega kakor tudi za Veržej in širše. S projektom želimo nakazati princip, po katerem je z analitičnim pristopom in ob sodelovanju različnih strok s celovito ustvarjalno vizijo mogoče rešiti in kakovostno prenoviti podobno grajeno tkivo po vsej Sloveniji. Tak pristop ni relevanten zgolj z vidika varovanja stavbne dediščine, temveč zato, ker lahko objekti, ki že od nekdaj spoštujejo kulturno in naravno krajino krog sebe, z novim, skrbno premišljenim programom tudi v današnjem času trajnostno naravnani Sloveniji ponudijo večplastno dodano vrednost z visoko bivalno kulturo.
Keywords: arhitektura, prenova, tradicija, kmečka domačija, panonska domačija, regionalna arhitektura, kritični regionalizem, skupnost, stanovanjska skupnost starejših, Veržej
Published in DKUM: 01.10.2021; Views: 983; Downloads: 179
Full text (63,27 MB)

Abstract: Za Slovenijo so značilne velike razvojne razlike med posameznimi regijami. Eden izmed ključnih ukrepov za premagovanje razlik med regijami je regionalizacija. Slovenija se je leta 1999 s sprejetjem Zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja (ZSRR) odločila za reformo regionalne politike. To leto kaže na prelomnico v slovenski regionalni politiki, saj se je le ta začela bolj zavzeto in sistematično ukvarjati z medregionalnimi razlikami pri nas. Delovati je začela mreža regionalnih institucij in država je začela podeljevati različne oblike regionalnih spodbud. Pomurska regija med vsemi slovenskimi statističnimi regijami že desetletja najbolj zaostaja v razvoju. Z namenom, da bi se krepila razvojna politika v Pomurski regiji, je bil pri reševanju razvojnih problemov sprejet Zakon o razvojni podpori v Pomurski regiji v obdobju 2010 - 2015 (ZRPPR1015). S sprejetjem tega zakona je bil vzpostavljen institucionalni in finančni okvir za interventno ukrepanje na območju Pomurja. V diplomskem delu se bom posvetil pravni ureditvi regionalnega razvoja v Sloveniji in pa Pomurski regiji, ki je kot rečeno ena izmed najmanj razvitih regij.
Keywords: Pomurska regija, regionalizacija, regionalna politika, regionalni razvoj, spodbujanje, regionalizem
Published in DKUM: 12.05.2014; Views: 1428; Downloads: 234
Full text (401,60 KB)

Keywords: Evropska unija, ustave, Slovenija, institucije, zakonodaja, evro, meje, gospodarstvo, kmetijstvo, okolje, regionalizem, regionalni razvoj, zaposlovanje, zdravstvo, socialno varstvo, izobraževanje, kultura
Published in DKUM: 30.05.2012; Views: 2096; Downloads: 100
Link to full text

Keywords: mladostniki, dejavnost, problematika, aktivnosti, občine, Slovenija, Evropska unija, skladi, fond, institucionalizem, statistični podatki, Evropa, človek, mladina, prihodnost, potrebe, organizacija, delo, politika, združenja, uporabniki, strateško planiranje, projekti, regionalizem, regije, značilnosti, lokalna skupnost, regionalna politika, strategija
Published in DKUM: 30.05.2012; Views: 2308; Downloads: 87
Full text (586,68 KB)

Abstract: Svetovna trgovinska organizacija STO je leta 1995 nadomestila svojega predhodnika, GATT. Temelji na liberalizaciji svetovne trgovine, sproščanju carin in drugih trgovinskih ovir. Najpomembnejši element vsake organizacije so njene članice. Bodoče države članice morajo izpolnjevati stroge pogoje, katere določi STO. Članstvo STO danes šteje 153 članic. Regionalne ekonomske integracije imajo pomembno vlogo v menjalnih odnosih svojih članic in v STO. Ekonomske integracije pripomorejo k večji blaginji prebivalstva in k hitrejši liberalizaciji svetovne trgovine. Nekatere najpomembnejše REI so EU, NAFTA, MERCOSUR in APEC. Te integracije so si po strukturi, stopnji institucionaliziranosti in značilnostih različne, vendar je pri vseh zaznati poglobljeno integracijo in poenoteno poslovanje. Na vprašanje ali so regionalne ekonomske integracije in multilateralni trgovinski sitem prijatelji, tujci ali sovražniki, bi lahko odgovorili, da so znanci
Keywords: regionalizem, multilateralizem, WTO, GATT, svetovna trgovinska organizacija, regionalne ekonomske integracije, REI, NAFTA, EU, MERCOSUR, APEC, liberalizacija trgovine, mednarodna trgovina
Published in DKUM: 08.11.2010; Views: 2085; Downloads: 222
Full text (393,16 KB)