1. Vpliv mednarodnih projektov na razvoj območja: primer PorabjaKlaudia Grebenár, 2024, undergraduate thesis Abstract: Delo diplomskega projekta opredeljuje vpliv mednarodnih projektov na razvoj izbranega območja, v našem primeru Porabja.
Naloga je sestavljena iz štirih delov: prvi del vsebuje uvod, opredelitev ciljev, hipotez, predpostavk in omejitev. Opredeljene so še metode raziskovanja.
V drugem delu so predstavljeni koncepti raziskovanja vpliva mednarodnih projektov na razvoj turizma v obmejnih regijah. Ukvarjamo se z vplivom mednarodnih projektov Interreg in njihovih pozitivnih ter negativnih vplivov na razvoj turizma v obmejnih regijah.
Tretje poglavje predstavlja analizo treh večjih čezmejnih projektov, izvedenih v Porabju, in njihove značilnosti. Analiziran je vpliv mednarodnih projektov na razvoj turizma v obmejnih regijah, predstavljeni pa so tudi njihovi ključni elementi.
Raziskava prikazuje izkušnje ljudi z mednarodnimi projekti v Porabju. V jedru prikažemo tudi rezultate analize.
Sklepni del diplomskega projekta je namenjen preverjanju doseganja ciljev in analizi testiranja hipotez ter izdelavi priporočil za nadaljnje delo.
Keywords: mednarodni projekti, razvoj, Interreg, turizem, obmejne regije, Evropska komisija
Published in DKUM: 10.05.2024; Views: 173; Downloads: 20
 Full text (1,15 MB) |
2. Slovenija kot književni prostor v slovenski mladinski proziKatja Dolničar, 2020, master's thesis Abstract: V magistrskem delu je na podlagi zbranih krajših mladinski proznih besedil predstavljena Slovenija in njene statistične regije. Zbrana so dela, katerih književni prostor je celotna Slovenija ali posamezna statistična regija oziroma so se v tem delu Slovenije pripovedovala in ohranila. Magistrsko delo je teoretično in na podlagi tega so izbrane ustrezne metode. V teoretičnem delu je opredeljen termin književni prostor, predstavljen potopis in krajše prozne vrste (pripovedka, pravljica, legenda). Slovenija je predstavljena z geografskega, zgodovinskega in kulturnega vidika. V osrednjem delu smo predstavili 12 statističnih regij Slovenije in dela mladinske književnosti, v katerih se odslikavajo. Vsaka regija je predstavljena z dvema deloma, ki sta predstavljeni v obliki krajše obnove, če je pa delo zbirka, so pa predstavljene štiri obnove. Predstavitev je obogatena s primeri podobnih zgodb iz drugih del, saj smo predstavili dela, ki se povezujejo po temi, motivu ali književnem liku.
Ugotovili smo, da imamo med obravnavanimi deli zelo malo potopisnih del o Sloveniji, prevladujejo pa pripovedke, predvsem bajčne in razlagalne. Pogosto je prisotno mitološko bitje povodni mož z različnimi poimenovanji in vile. Določene regije so literarno zelo bogate, kot je na primer Gorenjska, določene pa so literarno zelo šibke. Pomembno je, da se dela, kot so pripovedi, ohranjajo in prenašajo iz roda v rod.
Keywords: bajeslovna bitja, legenda, potopis, pravljica, pripovedka, regije, Slovenija
Published in DKUM: 02.03.2021; Views: 1265; Downloads: 127
Full text (1,46 MB) |
3. Socialne razmere v Sloveniji po izbranih kazalcihVladimir Drozg, 2015, original scientific article Abstract: V prispevku so prikazane nekatere socialne razmere v Sloveniji na podlagi izbranih kazalcev. Kazalce socialnih razmer smo razdelili v štiri sklope, in sicer: vitalnost prebivalstva, socialna infrastruktura, materialno blagostanje ljudi ter socialno ranljive skupine prebivalcev. Podatki so zbrani in prikazani na nivoju statističnih regij. Rezultati analize podatkov niso obetavni. Slovensko prebivalstvo se hitro stara, demografska rast je posledica priseljevanj in ne naravne rasti, socialna neenakost se povečuje, obseg sredstev za socialne namene v državnem proračunu se zmanjšuje, število socialno ranljivih oseb narašča, regionalne razlike se povečujejo.
Keywords: družbena geografija, socialna struktura, statistične regije, Slovenija
Published in DKUM: 16.04.2018; Views: 1622; Downloads: 244
Full text (281,85 KB)
This document has many files! More... |
4. Koncept in model teritorialne kohezije : geografski vidikSabina Grižančič, 2014, original scientific article Abstract: Oktobra 2008 je Evropska komisija izdala Zeleno knjigo o teritorialni koheziji, ki je sprožila obsežno diskusijo o konceptu teritorialne kohezije. Ta je skupaj z ekonomsko in socialno kohezijo cilj, ki ga zasleduje Evropska unija. Čeprav številni strokovnjaki opozarjajo, da implementacija teritorialne kohezije (TK) brez jasne definicije in kazalnikov ne more biti uspešna, ostaja koncept teritorialne kohezije še danes nedorečen. Pričujoči članek podaja povzetek obsežne študije koncepta teritorialne kohezije, ki se je ukvarjala z geografsko definicijo teritorialne kohezije (prostorske povezanosti), določitvijo kazalnikov in izdelavo modela za merjenje TK. Na koncu je predstavljen primer merjenja TK na primeru NUTS 3 regij Slovenije.
Keywords: ekonomska geografija, regionalno planiranje, regije, teritorialna kohezija, Slovenija
Published in DKUM: 16.04.2018; Views: 1174; Downloads: 116
Full text (528,10 KB)
This document has many files! More... |
5. Prostorska identiteta v SlovenijiDanilo Kosi, 2013, original scientific article Abstract: Socialni geografi povezujejo prostorske identitetete z družbeno organizacijo v smislu zadovoljevanja nekaterih potreb. Pravijo, da je posameznik umeščen v določen prostor, na katerega ga vežejo mnoge dejavnosti, ki mu omogočajo mirno, varno in udobno življenje in ga s tem vežejo v prostor, posledično pa se tudi identificirajo z njim. Dejavnike, ki vplivajo na prostorsko zavest lahko razdelimo na tradicionalne in moderne. Tradicionalni so zgodovinski spomin, kultura, umetnost, jezik, pokrajina, moderni pa družbene institucije, upravne delitve, mediji, gospodarski subjekti in množični šport. V prispevku so opredeljeni in pojasnjeni osnovni pojmi, povezani s prostorskimi identitetami, kot so: prostorska identiteta, identiteta prostora, regionalna identiteta, identiteta regije, identitetna regija, prostorska pripadnost, zavest in identiteta. Prostorska identiteta pomeni istovetenje (identiteto) z določenim prostorom, ki je lahko manjših ali večjih razsežnosti. Ko govorimo o prostorski identiteti, govorimo o identiteti vezani na prostor na splošno, vendar imamo lahko opravka z različnimi prostorskimi obsegi, od lokalnega do globalnega.
Keywords: regionalna geografija, regije, regionalna identiteta, Slovenija
Published in DKUM: 10.04.2018; Views: 1399; Downloads: 165
Full text (127,17 KB)
This document has many files! More... |
6. |
7. OCENA SPLETNIH STRANI SLOVENSKIH OBČINUrška Travner, 2013, undergraduate thesis Abstract: Narejena je bila prva celovita analiza spletnih strani vseh 212 slovenskih občin. V ta namen je bil sestavljen model za ocenjevanje, ki je sestavljen iz 76 kriterijev, razdeljenih v osem sklopov: vsebino, verodostojnost in ažurnost, uporabnost, dostopnost, tehnično oceno, vizualni vtis, testno nalogo in odzivnost. Analiza je pokazala, da obstajajo statistično značilne razlike med ocenami občin, med drugim glede na število prebivalcev, med mestnimi občinami in ostalimi občinami ter med statističnimi regijami.
Keywords: Spletne strani, večkriterijski ocenjevalni model, občine, mestne občine, statistične regije.
Published in DKUM: 23.08.2017; Views: 1281; Downloads: 95
Full text (1,28 MB) |
8. Motivacija za izobraževanje in delo poklicnih gasilcev Primorske regijeJure Maurič, 2016, bachelor thesis/paper Abstract: Diplomska naloga obravnava motivacijo za izobraževanje in delo poklicnih gasilcev Primorske regije. V prvem delu diplomske naloge smo s pomočjo navedene literature predstavili in opisali pojme, povezane z motivacijo, motivacijskimi teorijami, organiziranostjo gasilstva na Slovenskem, nalogami in izobraževanjem poklicnih gasilcev. V drugem delu smo s pomočjo anketnega vprašalnika raziskali motivacijo za izobraževanje in delo ter izmerili zavzetost zaposlenih. Ugotovili smo, da sta glavna dejavnika motivacije za delo zanimivo in izzivov polno delo ter dobri medsebojni odnosi s sodelavci. Najpogostejša oblika pridobivanja znanja zaposlenih je usposabljanje znotraj svoje enote. Glavna motiva za izobraževanje sta želja po pridobitvi novega znanja in splošna razgledanost, glavni oviri pa družinske obveznosti in pomanjkanje časa oziroma stroški izobraževanja. Poklicni gasilci Primorske kažejo veliko strasti in čutijo globoko povezanost z organizacijo, v kateri so zaposleni – v primerjavi z ostalimi poklici sodijo v sam vrh po zavzetosti za delo.
Keywords: motivacija, izobraževanje, delo, zavzetost za delo, poklicni gasilci Primorske regije
Published in DKUM: 28.11.2016; Views: 1317; Downloads: 154
Full text (1,50 MB) |
9. Biodiverziteta plazilcev celjske regijeMarija Peganc, 2016, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu sem zbrala podatke večletnih popisov plazilcev na območju celjske regije, ki sem jih izvajala v desetletnem obdobju od maja 2007 do julija 2016.
Popise plazilcev sem izvajala na območju celjske regije v skupno 23 občinah: Bistrica ob Sotli, Braslovče, Celje, Dobje, Dobrna, Kozje, Laško, Podčetrtek, Polzela, Prebold, Radeče, Rogaška Slatina, Rogatec, Slovenske Konjice, Šentjur, Šmarje pri Jelšah, Štore, Tabor, Vitanje, Vojnik, Vransko, Zreče in Žalec.
Temeljni namen je bil predstavitev vrstne raznolikosti biodiverzitete plazilcev na področju celjske regije.
Skupno sem opravila 509 popisov, pri tem sem opazovala 817 osebkov plazilcev, ki so pripadali desetim različnim vrstam in sicer: Anguis fragilis, Coronella austriaca, Lacerta agilis, Lacerta viridis/bilineata complex, Natrix natrix, Natrix tessellata, Podarcis muralis, Trachemys scripta, Vipera ammodytes in Zamenis longissimus.
Plazilce sem opazovala v različnih letnih časih od aprila do oktobra, največja frekvenca opazovanj pa je bila umeščena v mesec maj.
V okviru izbire habitatov sem plazilce opazovala v 13 različnih habitatih: gozdni rob, grmovje, rečno obrežje, vodne površine, obdelovalne kmetijske površine, naselje, kamniti zid, razpadajoči material, travnik, gozd, kamnito in skalnato območje, sprehajalna pot, železniški tiri.
Največjo pestrost s favno plazilcev sem potrdila v habitatu rečno obrežje in razpadajoči material, najmanj pa v habitatu sprehajalna pot.
Keywords: plazilci, plazilci Slovenije, plazilci celjske regije, popisi plazilcev, razširjenost plazilcev, celjska regija
Published in DKUM: 15.11.2016; Views: 1565; Downloads: 164
Full text (5,20 MB) |
10. VIABILNA REGIJA - REZULTAT INOVIRANJA Z DIALEKTIČNO TEORIJO SISTEMOV IN KIBERNETIKO POSLOVNIH SISTEMOV.tema prijavljena 8. 8. 2011Amna Potočnik, 2016, doctoral dissertation Abstract: Raziskava metodološko in vsebinsko povezuje v novo sinergijo spoznanja iz dialektične teorije sistemov, poslovne kibernetike in strateškega managementa; saj z med-strokovnim ustvarjalnim sodelovanjem lahko ustvarimo miselne konstrukte, ki tvorijo v sinergiji novost, ki je ni moč reducirati zgolj na eno izmed navedenih področij znanosti. S to sinergijo smo iskali odgovore na vprašanja regionalnega razvoja, ker jih z utečenimi geografsko-ekonomskimi instrumenti ni moč razviti, saj le-ti niso zadostno celoviti. Posegli smo tudi na področje pokrajinizacije, kjer politična ekonomija prav tako nima zadostno celovitih odgovorov na vprašanje – koliko in kakšne pokrajine naj npr. Slovenija vzpostavi, če sploh. Obstoječa gradiva o tem nakazujejo osnovno problematiko, ki (kot vidimo) onemogoča vzpostavitev pokrajin, predvsem zaradi ukvarjanja z zatečenim stanjem, tj. delitvijo pristojnosti med državo – regijo – lokalnimi skupnostmi.
Potreben je odmik od ustaljene politične in ekonomske teorije opredeljevanja in razumevanja pokrajin k sinergiji, za katero so nam služile navedene tri znanosti, da smo raziskovali in predlagali model regije – organizacije, ki bo sposobna preživeti na daljši rok v zapletenih razmerah. Bo torej viabilna, ker povezuje v novo sinergijo spoznanja iz njih v praksi z ustvarjalnim interdisciplinarnim sodelovanjem občanov regije in njihovih partnerjev od drugod. Takšna regija ima izoblikovano identiteto, opredeljeno z namenom, ki se izkristalizira v procesu sodelovanja regionalnih prebivalcev. Regionalna identiteta ni tavtološka in je ne zmorejo določiti državni uradniki, saj nastaja v nenehni interakciji in se, ob upoštevanju zadostne in potrebne celovitosti in raznolikosti, nenehno spreminja v novo danost. Regionalizacija je proces, tako samega oblikovanja regije kot njenega nenehnega spreminjanja, da bi se izognila entropiji. Sodobna IKT omogoča sodelovanje velikega števila prebivalcev, vsaj tistih, ki so računalniško pismeni, zato odločitve niso posledica vehementnosti oblastnikov, niti državnih niti regionalnih, temveč proces nenehnega tehtanja in izbire; v njem lahko uporabimo metode medsebojnega interdisciplinarnega ustvarjalnega sodelovanja, npr. USOMID in TS. Namen regije, ki naj bo viabilna, je, da ustvarja pogoje viabilnosti osnovnih elementov, tj. posameznikov, ki so rekurzivni in iterirajoči elementi njene kohezivnosti.
Prebivalci potrebujejo za svojo viabilnost, in sicer zaradi fizičnih omejitev eksistence, vodo, hrano, zrak in ne nazadnje avtonomijo oziroma svobodo izbire, ob predpostavki, da so sposobni razlikovati in se odločati. Razvoj, prilagajanje in samoučenje v primeru človeške – lahko jo imenujemo tudi regionalne – populacije, nikoli ne poteka neodvisno, izolirano, hermetično zaprto.
Regija kot mreža medsebojno soodvisnih prebivalcev ni namenjena diktiranju posameznikove sreče ali dobrega počutja, temveč zagotavljanju osnovnih bivanjskih pogojev, na podlagi katerih lahko posameznik določa lastno identiteto oziroma namen, ki ga v življenju zasleduje in ga posledično kot del subjektivne realnosti tudi nenehno izračunava. Namesto regionalnega (birokratsko-delegatskega) aparata zato predlagamo zgolj izmed prebivalcev (v skladu s strokovnimi merili in sposobnostjo) izbrane managerje, ki so usmerjevalci regionalnih procesov, njihovi spremljevalci (v skladu z opredeljenimi razvojnimi kazalniki). V regionalni mreži odločajo prebivalci, model je participativen in hkrati takšen, da izkazuje dvojno povratno zanko (cilj je seveda negativna povratna zanka, ki stabilizira, razen ko si v skupnosti zaželimo revolucionarnih sprememb), znotraj viabilnega posameznika in njegove interakcije z okoljem. Načela njihovega sodelovanja in povezovanja, če naj bo le-to vzdržno na dolgi rok, morajo temeljiti na družbeni odgovornosti. Družbena odgovornost pomeni osebno odgovornost do družbe, ki se vedno kaže skozi posameznikove odločitve z zavezo spoštovati trajnostni razvoj in VKEN.
Keywords: dialektična teorija sistemov, družbena odgovornost, inoviranje, inovativnost, kibernetika, poslovna kibernetika, kibernetika managementa, regije, regionalni razvoj, Slovenija, strateški management, model viabilnega sistema
Published in DKUM: 04.10.2016; Views: 2614; Downloads: 248
Full text (3,69 MB) |
