| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 63
First pagePrevious page1234567Next pageLast page
1.
Grška depresija: vzroki in posledice
Emmett Clarkson, 2017, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem projektu smo preučili grško krizo, ki smo jo lahko spremljali v medijih, raziskali, kaj jo je povzročilo, kako so se soočali z njo in kakšne so njene posledice. Preučili smo, s katerimi krizami se srečujemo v sodobni ekonomiji, katere so neposredno povezane z bančnim sistemom, kako se širijo in kako se jih zajezi. Opredelili smo grško ekonomsko ozadje, ki je bilo povod za dolžniško krizo, natančno opisali krizo vse od vzrokov, vplivov bonitetnih agencij, do finančne pomoči in reform, ki jih je Grčija nato sprejela. Ugotovili smo, da sta grška geografska lega in struktura gospodarstva močno vplivali na njeno konkurenčnost, da bi bilo krizo povsem možno preprečiti in da bonitetne agencije kot neodvisne institucije močno vplivajo na razvoj krize. Ob tem smo zaključili z ugotovitvijo, da je varčevanje med krizo imelo močne posledice, ki so jih občutili vsi in se poznajo še danes.
Keywords: Grčija, kriza, evroobmočje, banke, dolg, reforme.
Published: 02.11.2017; Views: 605; Downloads: 78
.pdf Full text (1,53 MB)

2.
Učinkovitost varčevanja v II. pokojninskem stebru z vidika varčevalca
Simona Vauhnik, 2017, master's thesis

Abstract: Prihodnji demografski trendi kažejo na zniževanje rodnosti in podaljševanje življenjske dobe. Slednje pomeni daljše uživanje obdobja upokojitve in s tem povečevanje izdatkov za pokojnine. Zniževanje rodnosti vpliva na nižji delež delovno aktivnega prebivalstva in posledično na zmanjšanje razmerja med številom zavarovancev ter številom upokojenih. Po statističnih podatkih bo navedeno razmerje upadalo tudi v prihodnje, zato bo vedno manj tistih, ki bodo vplačevali v pokojninsko blagajno. Navedeni demografski trendi močno ogrožajo finančno vzdržnost in varnost pokojninskih sistemov. Zaradi tega so države članice EU v zadnjem desetletju reformirale svoje pokojninske sisteme. Ob tem imajo pomembno vlogo dodatna pokojninska zavarovanja, saj lahko le ob kombinaciji vzdržnega javnega pokojninskega sistema ter ustreznega obsega dodatnega pokojninskega zavarovanja pričakujemo dokaj primerno višino pokojnine. Slovenski pokojninski sistem je dolgoročno nevzdržen in ima premajhen obseg dodatnega pokojninskega varčevanja. Strokovna javnost je dlje časa opozarjala na pomanjkljivosti dodatnega pokojninskega zavarovanja in na nujnost sistemskih sprememb, ki bi povečale njegov obseg. Slovenija je s pokojninsko reformo v letu 2013 posodobila dodatno pokojninsko zavarovanje in v večji meri vnesla potrebne spremembe za večjo privlačnost le-tega, predvsem z uvedbo skladov življenjskega cikla, vendar do potrebnega povečanja davčnih olajšav ni prišlo. Prav tako bodo potrebni učinkovitejši ukrepi za večjo promocijo in prepoznavnost dodatnega pokojninskega zavarovanja v Sloveniji. Povprečne mesečne premije v višini 30 do 55 EUR so v prostovoljnem dodatnem pokojninskem zavarovanju v Sloveniji še vedno prenizke, da bi lahko zagotavljale dodatno pokojnino, ki bi zapolnila pokojninsko vrzel posameznika. V Sloveniji znaša nadomestitveno razmerje med prvo pokojnino in zadnjo neto plačo približno 60 % neto plače ob upokojitvi. Po merilih OECD naj bi za dostojno pokojnino znašalo nadomestitveno razmerje med neto plačo pred upokojitvijo in neto pokojnino 70 %. V magistrski nalogi smo analizirali kolektivno prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje v podjetju X, pri čemer smo ugotavljali, ali bodo dejanska vplačila v PDPZ podjetja X zagotavljala potreben obseg zbranih sredstev za dosego pokojnine v višini 70 % nadomeščanja plače pred upokojitvijo. Cilj naloge je ugotoviti, ali je to varčevanje učinkovito z vidika doseganja pokojninske rente, ki bi posamezniku omogočala skupno pokojnino (iz prvega in drugega stebra) v višini 70 % nadomestitvenega razmerja. Ciljno nadomestitveno razmerje je v podjetju X mogoče doseči, v kolikor zaposleni z varčevanjem prične takoj ob zaposlitvi, tudi sam vplačuje svoj delež premije in v času varčevanja privarčevanih sredstev pred upokojitvijo ne dviguje ter nenamensko porabi.
Keywords: pokojninski sistemi, pokojninske reforme, dodatno pokojninsko varčevanje, prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje, nadomestitveno razmerje, pokojninska renta
Published: 04.09.2017; Views: 852; Downloads: 114
.pdf Full text (2,04 MB)

3.
Reformele impozitului pe venit personal ca un avantaj competitiv
Vita Jagrič, Sebastjan Strašek, Timotej Jagrič, Tanja Markovič-Hribernik, 2009, original scientific article

Abstract: În acest document, scoatem la iveală caracteristici ale impozitării venitului personal în Slovenia şi câteva reforme timpurii asupra ei. Reformele impozitelor propuse au aceleaşi origine ca şi în oricare altă economie dezvoltată – pierderea avantajelor competitive ale economiei. Noi prezentăm procesul de reformă a sistemului de impozite în Slovenia aşa cum a avut loc în ultimii ani. De asemenea, analizăm rezultatele simulării noastre pe diferite scenarii ale impozitării venitului personal în Slovenia. În sfârşit, în secţiunea finală, vom examina rezultatele reformelor introduse şi ne vom prezenta viziunea critică.
Keywords: davki, osebni dohodek, davek od dohodka, obdavčenje, reforme, davčna politika, davčni sistemi, uravnotežen razvoj, trajnostni razvoj, konkurenčnost, prednost, Slovenija, fiskalna politika, finance, ekonomske analize, kritika, rezultati
Published: 10.07.2017; Views: 551; Downloads: 61
.pdf Full text (348,76 KB)
This document has many files! More...

4.
Reforme v državah PIIGS
Vita Kacafura, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Leta 2008 se je začela globalna finančna kriza, ki je na gospodarstvih pustila posledice še nekaj let po začetku. Najbolj je prizadela evroobmočje. Globalna finančna kriza je ustvarila domino efekt. Gospodarstva evroobmočja so podlegala ena za drugo. Globalna finančna kriza se je tako prelevila v dolžniško krizo evroobmočja. V delu diplomskega seminarja se natančneje ukvarjamo z najbolj prizadetimi gospodarstvi evroobmočja: Portugalsko, Italijo, Irsko, Grčijo in Španijo. V študijah so se pokazali trije najpomembnejši razlogi za nastanek krize v državah PIIGS: pregrevanje nepremičninskega trga, ki je prizadel Irsko in Španijo, prevelika zadolženost in deficit tekočega računa, ki sta bila prisotna v Grčiji in Italiji ter upad gospodarske dejavnosti na Portugalskem. Države Portugalska, Irska, Grčija in Španija so za rešitev svojih težav prejele tudi sredstva s strani Evropske unije, Evropske centralne banke in Mednarodnega denarnega sklada. Slednje sta že vrnili Irska in Španija. Varčevalni ukrepi in reforme so bili med seboj precej podobni. Vsebovali so varčevanje v javnem sektorju, zmanjšanje socialnih transferjev, reforme na področju fiskalne politike, izboljšanje konkurenčnosti, pospeševanje gospodarstva in zmanjšanje zadolženosti ter deficita tekočega računa. Ostale reforme so izhajale iz specifičnih potreb posamezne države. Iz krize sta že izstopili Španija in Irska, vendar še zmeraj ostajajo posledice krize s katerimi se državi soočata. Še zmeraj pa so v krizi ostale države. Posebej problematični sta Italija in Grčija, saj se jima stanje gospodarstva ponovno slabša.
Keywords: Reforme, evroobmočje, Portugalska, Italija, Irska, Grčija, Španija
Published: 07.09.2016; Views: 467; Downloads: 68
.pdf Full text (536,32 KB)

5.
PRIMERJAVA REFORM V RAZVOJU PRAVA DRUŽBE Z OMEJENO ODGOVORNOSTJO MED NEMČIJO, FRANCIJO, ITALJO, VELIKO BRITANIJO IN SLOVENIJO
Tina Ristić, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Začetki oblike družbe z omejeno odgovornostjo se pojavijo že leta 1892. Ustanovitelji se v veliki meri odločajo za to obliko in je tako najpogostejša oblika družbe v večini evropskih držav. Z naraščanjem pogostosti teh družb se veča tudi pomembnost dobro urejenih pravnih podlag s katerimi so urejene. Pravni okviri za delovanje družb morajo biti jasno določeni, da se odpravi pravna negotovost. V Nemčiji, Franciji, Italiji in Veliki Britaniji so pravne negotovosti in težave, ki so se pojavljale v praksi z reformami ustrezno odpravili. Z reformami so želeli poenostaviti ustanovitev družb, odpraviti težave in pravne negotovosti, omejiti nevarnosti, povečati število družb, pospešiti njihov razvoj, jih modernizirati, ter spodbujati podjetništvo. S smiselnimi spremembami so dodatno uredili razna področja prava, ter tako dosegli zastavljene cilje. Po predstavitvi praks, ki se pojavijo v proučevanih državah, v nalogi prikažem spremembe, ki so se v državah zgodile. Med raziskavo sem opazila tako podobnosti kot razlike med državami. Te ugotovitve so bile podlaga za končno mnenje ali so imele spremembe pozitivne ali negativne posledice, ter katere izmed njih bi bilo smiselno uvesti v Sloveniji. Podjetniki se na reforme pozitivno odzovejo, kar se kaže v velikem številu novoustanovljenih družb. Družbe so uspešno modernizirane in tako lahko dobro poslujejo v sodobnem svetu.
Keywords: pravo družbe z omejeno odgovornostjo, spodbujanje podjetništva, reforme prava, modernizacija prava
Published: 06.09.2016; Views: 607; Downloads: 72
.pdf Full text (999,46 KB)

6.
HUMBOLDTOVA REFORMA ŠOLSTVA IN NOVOHUMANIZEM
Peter Regoršek, 2016, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo obravnava reforme srednješolskega in še posebej visokošolskega izobraževalnega sistema na nemških tleh na začetku 19. stoletja. Poglavitni namen naloge je prikazati pruske šolske reforme, katerih glavni avtor je bil Wilhelm von Humboldt, in visokošolski sistem, ki je nastal kot posledica teh reform, primerjati s tem, kar je od njega ostalo po bolonjski reformi. Seveda ne smemo pozabiti na novohumanizem, ki je precej vplival na vsebino samih reform. Uporabljeni so bili sekundarni viri, saj primarni viri pri nas niso na voljo, naloga pa bralcu omogoča jasen pogled na razvoj pruskih šolskih reform in vpliv neoliberalizma na izobraževanje ob koncu 20. stoletja in še posebej po bolonjskem procesu.
Keywords: Prusija, Humboldt, novohumanizem, šolske reforme, neoliberalizem, bolonjska prenova
Published: 08.06.2016; Views: 915; Downloads: 108
.pdf Full text (690,29 KB)

7.
Lokalna samouprava v Sirski arabski republiki
Samer Hussein, 2015, undergraduate thesis

Abstract: Tema mojega diplomskega dela je lokalna samouprava v Sirski arabski republiki. Gre za področje, ki je izven meja te države precej neznano. Namen je predstaviti lokalno samoupravno ureditev, njeno delovanje ter organizacijsko strukturo. Ob upoštevanju sirskih zakonskih in ustavnih temeljev ter določil sem se osredotočil na delovanje lokalne samouprave, njeno financiranje, varstvo mej, vpliv državljanov na vodenje lokalne samouprave in njihovo sodelovanje pri izvajanju nalog, pravno varstvo, pravico do združevanja, upravni nadzor nad delovanjem lokalne samouprave ter pogoje za izvajanje nalog na lokalni ravni. Kot glavni vir mi je služil sirski Zakon o lokalni samoupravi (št. 107/2011), ki ga je sirski državni zbor sprejel marca 2011. Vsebina je v celoti na voljo na spletnem portalu sirskega državnega zbora. Ker je besedilo na voljo le v arabskem jeziku, ga je bilo potrebno prevesti. Za najtežavnejši del pisanja svojegaa diplomskega dela bi označil iskanje ustreznih pravnoterminoloških izrazov v slovenskem jeziku, saj se mnogi pravni instituti med seboj razlikujejo ali pa imajo drugačen pomen. V poštev so prišle tako arabska in slovenska kot tudi angleška pravna terminologija.
Keywords: Sirija, lokalna samouprava, decentralizacija, reforme, Bližnji vzhod
Published: 16.05.2016; Views: 682; Downloads: 70
.pdf Full text (680,63 KB)

8.
Razvoj slovenske gimnazije in položaja predmeta geografija v predmetniku gimnazije
Eva Konečnik Kotnik, 2007, original scientific article

Abstract: Razvoj slovenske gimnazije in položaja predmeta geografija v predmetniku gimnazije. Po ustanovitvi štiriletne izbirne gimnazije leta 1958 je bila institucija gimnazije podvržena pogostim spremembam, ki so bile največkrat posredno ali neposredno odraz družbenopolitičnih sprememb. S spremembami gimnazije kot institucije se je spreminjal tudi položaj predmeta geografija v njenem predmetniku. Od ustanovitve gimnazije do danes lahko zasledujemo upadanje števila obveznih ur geografije.
Keywords: gimnazija, kurikularne reforme, geografija, predmetnik
Published: 21.12.2015; Views: 643; Downloads: 81
.pdf Full text (412,99 KB)
This document has many files! More...

9.
Trenutne reforme politike do drog s poudarkom na Republiki Sloveniji
Larisa Gluhić, 2015, master's thesis

Abstract: Reforma politike do drog zajema tako že izvedene kot predlagane spremembe znotraj konvencionalnega pristopa vlad k pojavu, povezanim s prepovedanimi drogami. Konvencionalni pristop se osredotoča na represijo, kaznovanje in izkoreninjanje, medtem ko novi modeli sprejemajo droge kot sestavni del človeške narave in v skladu s tem določajo realne cilje. Cilje, kot so zmanjševanje škode, nastale zaradi uporabe drog, zmanjševanje ponudb in povpraševanja ter zagotavljanje prilagojenih načinov zdravljenja kot varstva človekovih pravic. Zadnje desetletje je zaznamoval val dekriminalizacije posedovanja in uživanja prepovedanih drog po vsem svetu. Tisti najbolj liberalni zagovarjajo legalizacijo drog oz. legalizacijo proizvodnje in trgovine. Vsaka država se spopada s posledicami, ki nastanejo zaradi proizvodnje, trženja in uporabe prepovedanih drog, zaradi česar morajo nosilci odločanja ustvariti ustrezno strategijo in politiko. Dozdajšnji poudarek, ki je temeljil na represiji, ni dal zadovoljivih rezultatov in je celo prispeval k nasprotnemu učinku. Vojna proti drogam in ničelna toleranca do njih je tudi uradno razglašena za neuspelo politiko ter posledično spodbuja intenzivno delo pri spremembah tako pravnega okvira kot konvencionalnih represivnih praks. Zaradi tega si je mnogo vlad po vsem svetu začelo prizadevati za doseganje boljših rezultatov in začelo izvajati reforme svoje zakonodaje in politike do prepovedanih drog. V magistrskem delu smo poskusili prikazati postopne spremembe v politiki do prepovedanih drog na globalni ravni ter številne aktualne in trenutno uporabljane reforme, na primer štiristopenjski model, znan tudi kot Frankfurtski model, ter njegovo vlogo v Frankfurtu in Vancouvru. Na koncu je predstavljena politika do prepovedanih drog kot zakonski okvir Republike Slovenije. V empiričnem delu naloge bomo predstavili rezultate analize sodnih evidenc.
Keywords: droge, prepovedane droge, preprečevanje, politika do drog, reforme, magistrska dela
Published: 04.11.2015; Views: 723; Downloads: 128
.pdf Full text (965,69 KB)

10.
NAČINI ZAGOTAVLJANJA STABILNOSTI EURA V EVROPSKI UNIJI
Primož Hafner, 2015, undergraduate thesis

Abstract: Finančna kriza se je začela jeseni leta 2007 na ameriškem finančnem trgu, ko so cene hipotekarnih obveznic in izvedenih finančnih instrumentov močno padle. Največje izgube so imele investicijske banke ter hipotekarne banke in mnogo bank je šlo v stečaj. Globalna finančna kriza je zmanjšala stabilnost globalnega finančnega sistema in mnogo delničarjev ter lastnikov obveznic je doživelo veliko izgub. Kot odgovor na finančno krizo, so bili v Evropi po letu 2010 ustanovljeni novi mehanizmi, skladi in instrumenti za reševanje bank in držav v finančnih težavah in zagotavljanja stabilnosti evra v EU. Namen našega diplomskega dela je predstaviti mehanizme, strategije in načine za izhod iz finančne krize v EU, v povezavi s programi in načrti, ki so primerni, da pomagajo bankam in državam v finančnih težavah in kako zagotoviti stabilnost evra v EU. Proučujemo kako so sprejeti ukrepi in instrumenti za stabilizacijo evra pripomogli k stabilizaciji bančnega sektorja v EU in kako preprečujejo ponovne izbruhe finančnih kriz. Proučujemo kakšna je vloga Banke Slovenije, ECB in države pri zagotavljanju finančne stabilnosti. Poskušamo ugotoviti ali so ustanovljeni skladi in mehanizmi dovolj uspešni, da zagotovijo finančno pomoč posameznim državam, ki imajo finančne probleme. Proučujemo, če je ustanovitev bančne unije v letu 2012, izboljšala finančno integracijo in finančno stabilnost v EU. Proučujemo varnost depozitov, v povezavi z uvedbo Enotne garancijske sheme za depozite. Proučujemo, če lahko Enotni nadzorni mehanizem izboljša nadzor nad bančnim sistemom, prepreči nastanek ponovnih finančnih kriz in če lahko Evropski bančni nadzorni organ izboljša varnost in učinkovitost v bančnem sektorju. Poskušamo ugotoviti, če lahko Evropski odbor za sistemska tveganja zmanjša sistemska tveganja v Evropi, izboljša učinkovitost delovanja bančnega sektorja in poveča gospodarsko rast v Evropi. Proučujemo kako so nove zahteve po višjih kapitalskih ustreznostih, v skladu z Baslom III, izboljšala finančno stabilnost v bančnem sektorju v EU in preprečila nadaljnje finančne krize v EU. Nadalje proučujemo, kako naj bi Pakt o stabilnosti in rasti zagotovil vzdržno gospodarsko rast in stabilnost v Sloveniji, zmanjšal brezposelnost in zagotovil višjo raven razvoja v naši državi. Na začetku diplome so predstavljene definicije bančnih kriz, njihove značilnosti in vzroki za nastanek, prav tako načini za stabilizacijo bančnega sektorja. V tretjem poglavju je podrobno opisan Evropski sklad za finančno stabilnost in Evropski mehanizem za finančno stabilnost. Četrto poglavje vsebuje opis Evropskega mehanizma za stabilnost, ki je nadomestil prejšnji sklad EFSF in mehanizem EFSM. Osrednji del raziskave predstavlja Bančna unija, ki je sestavljena iz Enotnega nadzorovanega mehanizma, Enotnega reševalnega mehanizma in Enotne garancijske sheme za depozite. V šestem poglavju je podrobno opisan Evropski bančni nadzorni organ, ki ima najbolj pomembno vlogo pri nadzoru bančnega sektorja. V sedmem poglavju je opisan Evropski odbor za sistemska tveganja. Poglavje osem opisuje kapitalske zahteve v skladu s Baslom III, medtem ko poglavje devet vsebuje opis Pakta za stabilnost in rast, ki naj bi Slovenijo izpeljal iz finančne krize . Po mojem mnenju je najbolj pomemben cilj, da se zagotovi stabilnost v bančnem sektorju in hkrati stabilnost evra v EU in tudi omogoči nadaljnja gospodarska rast.
Keywords: finančna kriza, stabilizacija bančnega sektorja, Bančna unija, nadzorniška funkcija, tveganja v bančnem sektorju, finančne pomoči, rekapitalizacija, strukturne reforme, gospodarska rast.
Published: 19.10.2015; Views: 1106; Downloads: 121
.pdf Full text (1007,50 KB)

Search done in 0.19 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica