1. |
2. Zdravstvene reforme na primeru Slovenije in NemčijeDamiana Pajnkiher, 2023, undergraduate thesis Abstract: Skozi čas so države po svetu oblikovale raznolike zdravstvene sisteme s poudarkom na različnih modelih in pristopih zdravstvenega varstva. Danes se ti sistemi soočajo s ključnimi izzivi, kot so poviševanje izdatkov za javno zdravstvo, staranje prebivalstva in pospešen življenjski slog, ki povečujejo povpraševanje po zdravstvenih storitvah. Tehnološki napredek prav tako igra dvojno vlogo, omogoča boljše zdravljenje, vendar viša stroške.
Kljub tem izzivom pa je osrednji cilj zdravstvenega sistema ohranjanje in izboljšanje celostnega zdravja posameznika – ne samo odsotnost bolezni, temveč tudi popolno telesno, duševno in socialno blagostanje. To je temeljna človekova pravica, ki ne bi smela biti odvisna od rase, vere, političnega prepričanja ali ekonomskega statusa. Kljub razlikam so zdravstvene reforme v obeh proučevanih državah, to je v Sloveniji in Nemčiji, imele enak cilj, izboljšati dostopnost, kakovost in trajnost zdravstvenega varstva za vse državljane.
V diplomskem delu predstavljamo izvedene zdravstvene reforme in primerjamo sistem zdravstvenega varstva v obeh državah.
Keywords: : zdravstvene reforme, Slovenija, Nemčija, zdravstveno varstvo, javno zdravstvo.
Published in DKUM: 09.11.2023; Views: 375; Downloads: 76
 Full text (2,36 MB) |
3. Novo mesto v terezijanski dobiJasmina Penca, 2018, master's thesis Abstract: Magistrska naloga z naslovom Novo mesto v terezijanski dobi predstavlja razvoj Novega mesta od njegove ustanovitve do konca terezijanske dobe. Zaradi sprememb v času vladanja Marije Terezije so na kratko predstavljene tudi njene reforme, ki jih je uveljavila na področju slovenskih dežel. V nalogi so predstavljene transkripcije virov: seznam novomeških obrtnikov ̶ obveznikov obrtniškega davka, in še dva sicer nepopolna seznama tukajšnjega meščanstva. V zgodnjenovoveškem Novem mestu se je večina meščanov ukvarjala z rokodelskimi in živilskimi obrtmi. Sredi 18. stoletja se je največ meščanov preživljalo z usnjarstvom in čevljarstvom, redki posamezniki so se ukvarjali tudi z zdravstvenimi obrtmi. Bilo je tudi več trgovcev, ki so prodajali raznovrstne izdelke. Istočasno so v Novem mestu delovali tudi različni storitveni in uradniški poklici, vendar niso popisali prav vseh. S pomočjo virov, terezijanskih popisov, lahko pridobimo odličen vpogled v poklicno strukturo Novega mesta sredi 18. stoletja.
Keywords: Novo mesto, doba Marije Terezije, terezijanske reforme, terezijanski popisi, transkripcija, obrtniki, poklici
Published in DKUM: 04.05.2023; Views: 376; Downloads: 49
Full text (2,66 MB) |
4. Sodna preiskava in smotrnost njene umeščenosti v kazenski postopek : magistrsko deloVida Bigec, 2022, master's thesis Abstract: Vprašanje prenove modela predhodnega postopka je bolj ali manj aktualno že vse od leta 2003, saj si je od takrat skoraj vsaka vlada prizadevala za odpravo sodne preiskave in uvedbo preiskave, ki bi potekala pod okriljem državnega tožilca, t. i. tožilske preiskave. Navedenim težnjam po ukinitvi sodne preiskave je botrovala vse večja želja po uvedbi učinkovitejšega in hitrejšega kazenskega postopka. Z ukinitvijo sodne preiskave in instituta preiskovalnega sodnika bi sledili večini evropskih držav, ki so model sodne preiskave zamenjale za preiskavo, katere dominus litis je državni tožilec.
Trenutni sodni zaostanki in dolgotrajne sodne preiskave v postopkih gospodarskega kriminala so gotovo rdeča luč, ki opozarja, da so določene spremembe potrebne. Kar se zdi pri tehtanju glede ohranitve sodne preiskave pomembno, je predvsem razjasnitev pojma !učinkovitost! v zvezi s predhodnim postopkom in dognanje kako doseči učinkovit postopek. Če sploh kako.
Dva odmevnejša predloga Zakona o kazenskem postopku, ki sta želela uvesti tožilsko preiskavo in korenito reformirati kazensko proceduro, sta naletela na neodobravanje pravne stroke. Glede na navedeno je zaenkrat primerneje predhodni postopek spreminjati postopoma in sistematično, kot pa popolnoma menjati model postopka. Ukinitev sodne preiskave namreč ni nobeno jamstvo za učinkovitejši, predvsem pa krajši postopek saj se zaenkrat zdi skoraj nemogoče pričakovati, da bi si organi pregona prizadevali za objektivno raziskanje vseh okoliščin kaznivega dejanja, kar bi znalo znatno vplivati na močno podrejen položaj osumljenca v kazenskem postopku.
Keywords: sodna preiskava, fakultativna sodna preiskava, tožilska preiskava, kazenski postopek, učinkovitost kazenskega postopka, preiskovalni sodnik, reforme sodne preiskave
Published in DKUM: 08.07.2022; Views: 990; Downloads: 213
Full text (1,46 MB) |
5. Filip II. Makedonski in vzpon MakedoncevMarko Gorjup, 2021, master's thesis Abstract: Vzpon antične Makedonije je pogosto povezan s imenom Aleksandra Velikega, medtem ko je njegov oče Filip II Makedonski manj znana zgodovinska osebnost in se mu v splošnem diskurzu običajno ne pripisuje velikega pomena. Sodobnejša odkritja in prizadevanja postavljajo Filipa II Makedonskega v drugačno luč ter kljub pomanjkanjem virov in dokazov postopoma odkrivajo uvid v dejansko naravo njegovega prispevka k vzponu Makedoncev. Okoliščine, v katerih sta oba kralja sprejela vladavino nad svojo deželo, se pomembno razlikujejo in segajo od ene v drugo skrajnost. Filip je prevzel nestabilno in izčrpano deželo na robu propada, Aleksander pa mogočno silo z najmodernejšo opremljeno in visoko izurjeno vojsko ter bogatimi finančnimi sredstvi. Razkorak med eno in drugo skrajnostjo je rezultat Filipovega dela: sistematično izpeljanih korakov spretnega obvladovanja velikih realnih tveganj, premišljenega in preračunljivega razvijanja odnosov z nasprotniki in zavezniki ter manipulacije med njimi, inovativnega in intenzivnega razvoja organizacije in tehnologije vojskovanja, hkrati pa pogumnega lastnega udejstvovanja in izpostavljanja v kombinaciji z retoričnim motiviranjem in zagotavljanjem lojalnosti. Podroben pregled Filipovih življenjskih dosežkov v kontekstu dejanskih okoliščin jasno kaže njegovo ključno in temeljno vlogo v vzpostavljanju temeljev in izhodišč, ki so Makedoniji pod vodstvom sina Aleksandra kasneje omogočili nadaljnjo širitev v končno podobo imperija svetovnih razsežnosti.
Keywords: Filip II Makedonski, vojaške reforme, diplomacija, Makedonski imperij
Published in DKUM: 26.10.2021; Views: 2032; Downloads: 104
Full text (777,47 KB) |
6. Grška depresija: vzroki in poslediceEmmett Clarkson, 2017, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem projektu smo preučili grško krizo, ki smo jo lahko spremljali v medijih, raziskali, kaj jo je povzročilo, kako so se soočali z njo in kakšne so njene posledice. Preučili smo, s katerimi krizami se srečujemo v sodobni ekonomiji, katere so neposredno povezane z bančnim sistemom, kako se širijo in kako se jih zajezi. Opredelili smo grško ekonomsko ozadje, ki je bilo povod za dolžniško krizo, natančno opisali krizo vse od vzrokov, vplivov bonitetnih agencij, do finančne pomoči in reform, ki jih je Grčija nato sprejela.
Ugotovili smo, da sta grška geografska lega in struktura gospodarstva močno vplivali na njeno konkurenčnost, da bi bilo krizo povsem možno preprečiti in da bonitetne agencije kot neodvisne institucije močno vplivajo na razvoj krize. Ob tem smo zaključili z ugotovitvijo, da je varčevanje med krizo imelo močne posledice, ki so jih občutili vsi in se poznajo še danes.
Keywords: Grčija, kriza, evroobmočje, banke, dolg, reforme.
Published in DKUM: 02.11.2017; Views: 1452; Downloads: 171
Full text (1,53 MB) |
7. Učinkovitost varčevanja v II. pokojninskem stebru z vidika varčevalcaSimona Vauhnik, 2017, master's thesis Abstract: Prihodnji demografski trendi kažejo na zniževanje rodnosti in podaljševanje življenjske dobe. Slednje pomeni daljše uživanje obdobja upokojitve in s tem povečevanje izdatkov za pokojnine. Zniževanje rodnosti vpliva na nižji delež delovno aktivnega prebivalstva in posledično na zmanjšanje razmerja med številom zavarovancev ter številom upokojenih. Po statističnih podatkih bo navedeno razmerje upadalo tudi v prihodnje, zato bo vedno manj tistih, ki bodo vplačevali v pokojninsko blagajno.
Navedeni demografski trendi močno ogrožajo finančno vzdržnost in varnost pokojninskih sistemov. Zaradi tega so države članice EU v zadnjem desetletju reformirale svoje pokojninske sisteme. Ob tem imajo pomembno vlogo dodatna pokojninska zavarovanja, saj lahko le ob kombinaciji vzdržnega javnega pokojninskega sistema ter ustreznega obsega dodatnega pokojninskega zavarovanja pričakujemo dokaj primerno višino pokojnine.
Slovenski pokojninski sistem je dolgoročno nevzdržen in ima premajhen obseg dodatnega pokojninskega varčevanja. Strokovna javnost je dlje časa opozarjala na pomanjkljivosti dodatnega pokojninskega zavarovanja in na nujnost sistemskih sprememb, ki bi povečale njegov obseg. Slovenija je s pokojninsko reformo v letu 2013 posodobila dodatno pokojninsko zavarovanje in v večji meri vnesla potrebne spremembe za večjo privlačnost le-tega, predvsem z uvedbo skladov življenjskega cikla, vendar do potrebnega povečanja davčnih olajšav ni prišlo. Prav tako bodo potrebni učinkovitejši ukrepi za večjo promocijo in prepoznavnost dodatnega pokojninskega zavarovanja v Sloveniji.
Povprečne mesečne premije v višini 30 do 55 EUR so v prostovoljnem dodatnem pokojninskem zavarovanju v Sloveniji še vedno prenizke, da bi lahko zagotavljale dodatno pokojnino, ki bi zapolnila pokojninsko vrzel posameznika. V Sloveniji znaša nadomestitveno razmerje med prvo pokojnino in zadnjo neto plačo približno 60 % neto plače ob upokojitvi. Po merilih OECD naj bi za dostojno pokojnino znašalo nadomestitveno razmerje med neto plačo pred upokojitvijo in neto pokojnino 70 %.
V magistrski nalogi smo analizirali kolektivno prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje v podjetju X, pri čemer smo ugotavljali, ali bodo dejanska vplačila v PDPZ podjetja X zagotavljala potreben obseg zbranih sredstev za dosego pokojnine v višini 70 % nadomeščanja plače pred upokojitvijo. Cilj naloge je ugotoviti, ali je to varčevanje učinkovito z vidika doseganja pokojninske rente, ki bi posamezniku omogočala skupno pokojnino (iz prvega in drugega stebra) v višini 70 % nadomestitvenega razmerja. Ciljno nadomestitveno razmerje je v podjetju X mogoče doseči, v kolikor zaposleni z varčevanjem prične takoj ob zaposlitvi, tudi sam vplačuje svoj delež premije in v času varčevanja privarčevanih sredstev pred upokojitvijo ne dviguje ter nenamensko porabi.
Keywords: pokojninski sistemi, pokojninske reforme, dodatno pokojninsko varčevanje, prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje, nadomestitveno razmerje, pokojninska renta
Published in DKUM: 04.09.2017; Views: 1761; Downloads: 166
Full text (2,04 MB) |
8. Reformele impozitului pe venit personal ca un avantaj competitivVita Jagrič, Sebastjan Strašek, Timotej Jagrič, Tanja Markovič-Hribernik, 2009, original scientific article Abstract: În acest document, scoatem la iveală caracteristici ale impozitării venitului personal în Slovenia şi câteva reforme timpurii asupra ei. Reformele impozitelor propuse au aceleaşi origine ca şi în oricare altă economie dezvoltată – pierderea avantajelor competitive ale economiei. Noi prezentăm procesul de reformă a sistemului de impozite în Slovenia aşa cum a avut loc în ultimii ani. De asemenea, analizăm rezultatele simulării noastre pe diferite scenarii ale impozitării venitului personal în Slovenia. În sfârşit, în secţiunea finală, vom examina rezultatele reformelor introduse şi ne vom prezenta viziunea critică.
Keywords: davki, osebni dohodek, davek od dohodka, obdavčenje, reforme, davčna politika, davčni sistemi, uravnotežen razvoj, trajnostni razvoj, konkurenčnost, prednost, Slovenija, fiskalna politika, finance, ekonomske analize, kritika, rezultati
Published in DKUM: 10.07.2017; Views: 1358; Downloads: 97
Full text (348,76 KB)
This document has many files! More... |
9. Reforme v državah PIIGSVita Kacafura, 2016, undergraduate thesis Abstract: Leta 2008 se je začela globalna finančna kriza, ki je na gospodarstvih pustila posledice še nekaj let po začetku. Najbolj je prizadela evroobmočje. Globalna finančna kriza je ustvarila domino efekt. Gospodarstva evroobmočja so podlegala ena za drugo. Globalna finančna kriza se je tako prelevila v dolžniško krizo evroobmočja. V delu diplomskega seminarja se natančneje ukvarjamo z najbolj prizadetimi gospodarstvi evroobmočja: Portugalsko, Italijo, Irsko, Grčijo in Španijo.
V študijah so se pokazali trije najpomembnejši razlogi za nastanek krize v državah PIIGS: pregrevanje nepremičninskega trga, ki je prizadel Irsko in Španijo, prevelika zadolženost in deficit tekočega računa, ki sta bila prisotna v Grčiji in Italiji ter upad gospodarske dejavnosti na Portugalskem. Države Portugalska, Irska, Grčija in Španija so za rešitev svojih težav prejele tudi sredstva s strani Evropske unije, Evropske centralne banke in Mednarodnega denarnega sklada. Slednje sta že vrnili Irska in Španija. Varčevalni ukrepi in reforme so bili med seboj precej podobni. Vsebovali so varčevanje v javnem sektorju, zmanjšanje socialnih transferjev, reforme na področju fiskalne politike, izboljšanje konkurenčnosti, pospeševanje gospodarstva in zmanjšanje zadolženosti ter deficita tekočega računa. Ostale reforme so izhajale iz specifičnih potreb posamezne države. Iz krize sta že izstopili Španija in Irska, vendar še zmeraj ostajajo posledice krize s katerimi se državi soočata. Še zmeraj pa so v krizi ostale države. Posebej problematični sta Italija in Grčija, saj se jima stanje gospodarstva ponovno slabša.
Keywords: Reforme, evroobmočje, Portugalska, Italija, Irska, Grčija, Španija
Published in DKUM: 07.09.2016; Views: 1086; Downloads: 146
Full text (536,32 KB) |
10. PRIMERJAVA REFORM V RAZVOJU PRAVA DRUŽBE Z OMEJENO ODGOVORNOSTJO MED NEMČIJO, FRANCIJO, ITALJO, VELIKO BRITANIJO IN SLOVENIJOTina Ristić, 2016, undergraduate thesis Abstract: Začetki oblike družbe z omejeno odgovornostjo se pojavijo že leta 1892. Ustanovitelji se v veliki meri odločajo za to obliko in je tako najpogostejša oblika družbe v večini evropskih držav. Z naraščanjem pogostosti teh družb se veča tudi pomembnost dobro urejenih pravnih podlag s katerimi so urejene. Pravni okviri za delovanje družb morajo biti jasno določeni, da se odpravi pravna negotovost.
V Nemčiji, Franciji, Italiji in Veliki Britaniji so pravne negotovosti in težave, ki so se pojavljale v praksi z reformami ustrezno odpravili. Z reformami so želeli poenostaviti ustanovitev družb, odpraviti težave in pravne negotovosti, omejiti nevarnosti, povečati število družb, pospešiti njihov razvoj, jih modernizirati, ter spodbujati podjetništvo. S smiselnimi spremembami so dodatno uredili razna področja prava, ter tako dosegli zastavljene cilje. Po predstavitvi praks, ki se pojavijo v proučevanih državah, v nalogi prikažem spremembe, ki so se v državah zgodile. Med raziskavo sem opazila tako podobnosti kot razlike med državami. Te ugotovitve so bile podlaga za končno mnenje ali so imele spremembe pozitivne ali negativne posledice, ter katere izmed njih bi bilo smiselno uvesti v Sloveniji. Podjetniki se na reforme pozitivno odzovejo, kar se kaže v velikem številu novoustanovljenih družb. Družbe so uspešno modernizirane in tako lahko dobro poslujejo v sodobnem svetu.
Keywords: pravo družbe z omejeno odgovornostjo, spodbujanje podjetništva, reforme prava, modernizacija prava
Published in DKUM: 06.09.2016; Views: 1180; Downloads: 130
Full text (999,46 KB) |
