1. Analiza predlogov preoblikovanja revizijske ureditve v Veliki Britaniji iz obdobja 2020-2023Til Makovec, 2023, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu smo naredili analizo predlogov preoblikovanja revizijske ureditve v Veliki Britaniji iz obdobja 2020–2023. V Veliki Britaniji je na desetine milijonov ljudi odvisnih, neposredno ali posredno, od revizij, ki zagotavljajo, da revidirana podjetja resnično poročajo o svojem delovanju. Nezanesljivi računovodski izkazi lahko privedejo do napačne naložbene odločitve in spodkopavanja nadzora delničarjev, kar posledično ogroža delovna mesta ljudi, njihove pokojnine (v anglosaksonskem svetu) in prihranke. Razpoložljivost zanesljivih informacij o finančnem položaju in uspešnosti revidiranih podjetij je ključnega pomena za zagotavljanje zaupanja, ki je potrebno za pravilno delovanje tržnega gospodarstva, kot je gospodarstvo Velike Britanije.
Pomisleki glede revizijske ureditve v Veliki Britaniji so se pojavili, predvsem ob propadu podjetja Carillion, januarja 2018, ki velja za največji korporativni neuspeh Velike Britanije v zadnjih desetletjih. Podjetje Carillion je bilo drugo največje gradbeno podjetje v Veliki Britaniji. Na pobudo vlade Velike Britanije so bila nato pripravljena tri poročila s strani neodvisnih organov in posameznikov, ki so predlagala številne spremembe revizijske ureditve v Veliki Britaniji.
Decembra 2018 je izšlo neodvisno poročilo o Svetu za računovodsko poročanje (FRC), na podlagi pregleda, ki ga je opravil sir John Kingman, ob podpori svetovalne skupine. Glavni izsledek tega poročila je predlog, da se Svet za računovodsko poročanje (FRC) nadomesti z neodvisnim zakonskim nadzornikom, imenovanim Agencija za revidiranje, poročanje in upravljanje (ARGA). Poročilo pa je vsebovalo skupaj kar 83 predlogov za spremembe. Leta 2019 pa je izšlo poročilo, ki ga je pripravil sir Donald Brydon, ob pomoči svetovalnega odbora in svetovalne skupine revizorjev, kjer se je osredotočil na kakovost in uspešnost revizije s poudarkom na tem, kako bi lahko razvili proces revizije in revizorjevo poročilo tako, da bi bolje služil potrebam uporabnikov in širšemu javnemu interesu. Končno poročilo pa je vsebovalo 64 predlogov za spremembe, med drugim ponovno opredelitev revizije in njenega namena, vzpostavitev stroke za revidiranje podjetij, ki jo bodo usmerjala načela, vzpostavitev mehanizmov za spodbujanje večjega sodelovanja delničarjev pri reviziji in z revizorji. Istega leta pa je izšlo tudi poročilo Urada za konkurenco in trge (CMA), ki je izvedel tržno študijo obvezne revizije, da bi ugotovil, ali revizijski trg deluje tako dobro, kot bi moral. Poročilo pa je vsebovalo štiri predloge za spremembe, med drugim ukrepe za večji nadzor nad revizijskimi komisijami, ukrepe za ublažitev posledic težav ali propada revizijskega podjetja iz velike četverice, predloge za operativno razdelitev med revizijsko in nerevizijsko dejavnostjo velike četverice. Vsak pregled je priporočil nujnost reforme revizijske ureditve v Veliki Britaniji. Po preučitvi le-teh je marca 2021 Ministrstvo za podjetništvo, energetsko in industrijsko strategijo objavilo Belo knjigo, v kateri je podalo predloge za obsežne spremembe vlog in odgovornosti direktorjev, delničarjev, revizorjev in revizijskega nadzornika, da bi spodbudili dvig standardov na področju revizije. Predlaga se, med drugim, vzpostavitev novega nadzornika na področju revidiranja (ARGA), obravnava velikih zasebnih podjetij z več kot 750 zaposlenimi in letnim prometom nad 750 milijonov funtov (847,5 milijonov evrov) kot subjektov javnega interesa (gre za merilo 750:750).
Naredili smo tudi primerjavo bistvenih predlaganih sprememb v Veliki Britaniji s stanjem v Sloveniji na področju revizijske ureditve. Primerjali smo naslednja področja: kdo je nadzornik, naloge nadzornika, namen revizije, opredelitev subjekta javnega interesa ter odgovornost direktorjev revidiranih podjetij. Prišli smo do sklepa, da je nekaj zadev v Veliki Britaniji urejenih enako kot v Sloveniji, na primer obe državi imata definicijo subjektov javnega interesa podedovani iz Evropske unije, nekaj zadev pa se tudi razlikuj
Keywords: revizija, reforma, revizijski trg, veliki štirje, Velika Britanija, Slovenija.
Published in DKUM: 19.07.2023; Views: 537; Downloads: 128
 Full text (1,68 MB) |
2. Modeli determinacije spolnih deliktov ter geneza inkriminacije kaznivega dejanja posilstva in spolnega nasilja skozi njihovo prizmo : magistrsko deloTimotej Pušnik, 2022, master's thesis Abstract: Magistrsko delo vsebinsko obravnava modele determinacije spolnih deliktov skozi teoretični, komparativni in praktični vidik. Analiza je sprva usmerjena v zgodovinsko najstarejši model prisile, ki temelji na tradicionalnem dojemanju spolnega ravnanja kot nasilnega dogodka, storjenega s strani popolnega neznanca. Za izpolnitev biti kaznivega dejanja spolnega nasilja ali posilstva je model prisile zahteval določeno t. i. prisilitveno ravnanje, ki se je v slovenskem prostoru manifestiralo v obliki sile ali grožnje, hkrati je morala žrtev izkazati enakovreden upor ali pa je kot tak moral biti pričakovan in strt. Žrtvin upor je simboliziral nestrinjanje z neželenim spolnim ravnanjem. Vsi teoretični napori in tendence po zajemanju širšega družbenega dogajanja na področju spolnosti, ki jih model prisile ni mogel kaznovati zaradi žrtvine pasivnosti, presenečenj ali zvijač, so vodili v razvoj modela soglasja, ki se deli na model prepoznavne zavrnitve in model afirmativnega soglasja. Prvo omenjeni zahteva izrecno izraženo nesoglasje do določenega spolnega ravnanja, model afirmativnega soglasja, ki je po najnovejši novelirani ureditvi KZ-1H uzakonjen tudi v slovenskem katalogu spolnih deliktov, v svoji zakonski biti zahteva izrecno podano soglasje za določeno spolno ravnanje – odsotnost tega imperativa nujno vzpostavi kaznivost. Izpostavljeni modeli determinacije spolnih deliktov so nadrobno predstavljeni, proučeni in medsebojno primerjani, izpostavljene so njihove glavne prednosti in največje slabosti, skozi vzporedno revizijo sodne prakse. Cilj magistrskega dela ni zgolj teoretična in primerjalna analiza, zato je finalno razprava usmerjena k podrobnemu pregledu inkriminacije kaznivega dejanja spolnega nasilja in posilstva v Republiki Sloveniji skozi prizmo modela prisile in modela afirmativnega soglasja. Prikazani so nadrobnejši pregled ureditve spolnih deliktov, prednosti in slabosti posamezne inkriminacije ter kakšna bi bila optimalna razvojna pot za slovenski prostor z gledišča nadaljnjega noveliranja. Ugotovljeno je, da je bil model afirmativnega soglasja v slovensko kazensko pravo sprejet po izrazito politični poti in da konkretnejše strokovne razprave ter premislekov ni bil deležen, zato je nastala posledica, ki je v delu izpostavljena kot temeljna dilema: ali tvegati nekaznovanje določenih situacij in ohraniti vse dognane postulate pravne države ali žrtvovati pravno varnost in temeljne stebre sodobne pravne države za kaznovanje vseh možnih spolnih situacij. Katalog spolnih deliktov je kritiziran tudi z vidika sistemskih anomalij, do katerih je slovenski zakonodajalec že vrsto let povsem indiferenten in jih zaradi določenih tradicionalnih percepcij ne želi izločiti iz inkriminacij. Magistrsko delo skuša skozi teoretično in praktično razpravo podati odgovor na vprašanje, kateri model je najustreznejši, kateremu se je smiselno izogniti ter končno kakšne so možnosti kombiniranja posameznih konceptov za pridobitev najboljše možne ureditve spolnih deliktov, z gledišča zajetja celotne družbene spolne pestrosti, ob sočasnem varovanju pravne varnosti in temeljnih (kazensko) pravnih načel v slovenskem pravnem prostoru.
Keywords: spolnost, spolna samoodločba, posilstvo, spolno nasilje, »ja pomeni ja«, »ne pomeni ne«, modela soglasja, model prisile, politična reforma, širjenje cone kaznivosti.
Published in DKUM: 23.02.2023; Views: 1406; Downloads: 212
Full text (1,60 MB) |
3. Levo orientirani učitelji v Srbiji med obema vojnama (1918-1941) : magistrsko deloAna Zlatoper Dobrijević, 2021, master's thesis Abstract: Nerešena nacionalna in socialna vprašanja, ki so pestila novo državo, vse močnejše delavsko gibanje in ustanovitev Komunistične partije Jugoslavije leta 1920, je vzpodbudilo srbske učitelje – simpatizerje marksistične oz. levo orientirane ideologije, da preko svoje periodike kritizirajo vladajoč režim, opozarjajo na težak položaj šolstva, učiteljstva in prosvete nasploh. Zaradi nestabilne politične situacije med obema vojnama je bilo delovanje levo usmerjenih učiteljev v Srbiji oteženo, zato so morali svoje ideje izražati ter uresničevati skozi številne forme, klube in organizacije. Učitelji, združeni okoli levo naravnanih pedagoških glasil (Učiteljske borbe, Učiteljske iskre, Učiteljske straže) založbe Budućnost in Učiteljske kulturno-prosvetne zadruge Vuk Karadžić, so se zavzemali za novo svobodno družbo, za boljši položaj jugoslovanskega učitelja, za boljšo prihodnost otroka, njihovo največje poslanstvo in zahtevo pa je predstavljala reforma šole po principu sovjetske delovne šole.
Keywords: Levo orientirani učitelji, reforma šole, delovna šola, humanizacija otroka, Učiteljska iskra, Učiteljska straža
Published in DKUM: 02.12.2021; Views: 723; Downloads: 111
Full text (1,31 MB) |
4. Zgodovinsko-sociološka analiza tržnega socializma v Jugoslaviji, 1965–1972Timotej Fafulić, 2021, master's thesis Abstract: Po drugi svetovni vojni je oblast v Jugoslaviji prevzela komunistična partija, ki se je takoj lotila obnove porušene države. Ambiciozne gospodarske načrte ji je že leta 1948 prekrižala izključitev iz Informbiroja, kar jo je prislilo v iskanje pomoči na Zahodu. Ob sprejetju nove socialistične smeri – samoupravljanja so v 50. letih beležili dobre gospodarske rezultate. Toda kriza v začetku šestdesetih je jugoslovansko vodstvo prisilila v iskanje novih rešitev. Rezultat je bila t. i. tržna reforma, ki je bila sprejeta leta 1965 in je vodila v jugoslovansko gospodarsko odpiranje na Zahod, ki pa ni prineslo želenih rezultatov. Gospodarski položaj se je dodatno poslabšal, državo pa so pretresala vedno večja politična in mednacionalna nesoglasja. S pomočjo preučevanja, analize in interpretacije različnih virov ter najbolj relevantne znanstvene literature je predstavljena tedanja politična ekonomija, ideologija in glavno družbeno dogajanje, ki je botrovalo neuspehu reforme. Magistrsko delo obravnava tudi antagonistično razmerje med politično avantgardo (Zvezo komunistov Jugoslavije) in delavstvom, rast brezposelnosti in pojav delavskih stavk ter večanje razlik med republikami. Glavni cilj naloge je bila zgodovinsko-sociološka analiza razlogov in posledic tržne reforme v Jugoslaviji, tako na političnem, ekonomskem kot družbenem področju.
Keywords: tržni socializem, delavsko samoupravljanje, tržna reforma 1965, liberalizem, nacionalizem.
Published in DKUM: 07.10.2021; Views: 1180; Downloads: 156
Full text (1012,93 KB) |
5. Delovna šola na Slovenskem med vojnamaAmadeja Štukl, 2021, master's thesis Abstract: V magistrskem delu smo obravnavali gibanje za delovno šolo na slovenskem ozemlju med obema vojnama. Najprej smo predstavili splošno opredelitev gibanja za delovno šolo v 20. stoletju in opisali delovno šolo v Združenih državah Amerike ter primerjali tradicionalno učenje s progresivnim učenjem. Nadaljevali smo s splošno definicijo delovne šole in jo uvrstili v okvir reformske pedagogike, kjer smo primerjali njune skupne značilnosti. Podrobneje smo predstavili tuje predstavnike delovne šole, to so Georg Kerschensteiner, Otto Glöckel in Pavel Petrovič Blonski. Raziskovali smo odnos slovenskih učiteljskih društev do delovne šole in kako so le-te pripomogle k razvijanju gibanja za delovno šolo pri nas. Leto 1929 je prineslo spremembe v družbi in v šolstvu, nastala je Kraljevina Jugoslavija, na področju vzgoje in izobraževanja pa se je oblikoval nov šolski zakon, ki je prinesel obvezno osemletno šolanje. Najbolj značilni predstavniki gibanja za delovno šolo na Slovenskem so bili Matija Senkovič, Gustav Šilih, Franjo Žgeč in Anton Osterc. Pojavili so se tudi nasprotniki delovne šole, med katerimi je bil najbolj pomemben Karel Ozvald. Obravnavali smo tudi gibanje za delovno šolo na Hrvaškem.
Keywords: delovna šola, delovni pouk, reformska pedagogika, progresivna pedagogika, Matija Senkovič, Gustav Šilih, šolska reforma, šolski zakon
Published in DKUM: 31.05.2021; Views: 1284; Downloads: 186
Full text (782,91 KB) |
6. Demografska gibanja in vzdržna pokojninska reformaAnton Rogina, 2021, master's thesis Abstract: V magistrskem delu predstavljamo demografska gibanja v Evropski uniji in Sloveniji ter analiziramo njihov vpliv pri sprejemanju pokojninskih reform v Sloveniji, katerih glavni namen je ohranjanje vzdržnosti pokojninskega sistema. Demografska gibanja se odražajo predvsem v podaljševanju pričakovanega trajanja življenja, kar neizogibno vodi do staranja prebivalstva. Ravno na omenjeno problematiko se osredotočamo v prvem sklopu magistrskega dela. V drugem sklopu pa se nato osredotočamo na predstavitev in opis pokojninskih sistemov na splošno ter ob tem še nekoliko podrobneje analiziramo pokojninski sistem in sprejete pokojninske reforme ter njihovo vzdržnost v Sloveniji. Ugotavljamo, da je za slovenski pokojninski sistem značilno, da temelji na medgeneracijski solidarnosti in da ga sestavljajo trije pokojninski stebri. Prvi pokojninski steber predstavlja obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, drugi steber dodatno pokojninsko zavarovanje in tretji steber razne oblike varčevanj za starost. Staranje prebivalstva povečuje javnofinančne izdatke, kar v ospredje postavlja izziv (dolgoročne) vzdržnosti pokojninskega sistema oziroma vzdržnosti samih pokojninskih reform. Tega so se odgovorni pri nas dobro zavedali in kmalu po osamosvojitvi so sprejeli prvo pokojninsko reformo ZPIZ (1992). Od takrat je prišlo do sprejetja še dveh pokojninskih reform, in sicer ZPIZ-1 (1999) ter ZPIZ-2 (2012). Podatki sicer kažejo, da je proces staranja prebivalstva v Sloveniji v zadnjih letih še posebej akuten, tako da bodo potrebne ponovne spremembe v okviru pokojninskega sistema v obliki nove pokojninske reforme, saj zadnja pokojninska reforma, sprejeta leta 2012, kmalu več ne bo učinkovala.
Keywords: demografska gibanja, staranje prebivalstva, Evropska unija, Slovenija, pokojninski sistem, pokojninska reforma.
Published in DKUM: 13.04.2021; Views: 1616; Downloads: 181
Full text (1,13 MB) |
7. Pogled slovenskih in hrvaških učiteljev ter vzgojiteljev na devetletno osnovno šoloMaša Pleh, 2021, master's thesis Abstract: Magistrska naloga obravnava devetletno osnovnošolsko izobraževanje v Sloveniji ter izvajanje kurikularne reforme na Hrvaškem, katere del je tudi uvedba devetletnega obveznega izobraževanja. Zaradi bližine Slovenije in Hrvaške ter skupne zgodovine držav so nas zanimale razlike in podobnosti med strokovnimi mnenji glede devetletnega osnovnošolskega izobraževanja. S pomočjo kvalitativne metode, z izvedbo polstrukturiranih intervjujev, smo tako med hrvaškimi kot med slovenskimi vzgojitelji in učitelji prvega vzgojno-izobraževalnega obdobja izvedli raziskavo o mnenjih in konkretnih izkušnjah z devetletnim osnovnošolskim izobraževanjem ter v zvezi z zgodnjim vstopom otrok v osnovno šolo. Zaradi vsebinsko različnih vprašalnikov smo naredili analizo izjav vsake ciljne skupine posebej, ostalo besedilo pa smo transkribirali, določili kodirne enote, posameznim enotam pripisali podobne pojme in jih osno kodirali. Želeli smo tudi preveriti, kakšno je mnenje strokovnjakov s področja vzgoje in izobraževanja ter pedagoških delavcev o devetletni osnovni šoli skoraj dvajset let po njeni uvedbi v naši državi. Večina respondentk je med devetletno in osemletno osnovno šolo izbrala slednjo. Pokazal se je večinsko pozitiven odnos do izbirnih predmetov in nivojskega pouka, medtem ko je bila polovica respondentk naklonjena opisnemu ocenjevanju. Tudi glede idealne starosti otrok za vstop v šolo so mnenja intervjuvank deljena, a je po statističnih podatkih v Sloveniji vse več odlogov vpisa otrok v osnovno šolo. Velika večina vseh respondentk se strinja, da je kurikularna reforma v njihovi državi potrebna. V Sloveniji se pojavljajo predvsem težnje po reformi devetletne osnovne šole, saj ta ni izpolnila pričakovanj, na Hrvaškem pa je prisotna predvsem želja po modernejšem kurikulumu, ki bi se približal evropskim standardom.
Keywords: devetletka, kurikularna reforma, hrvaški šolski sistem, slovenski šolski sistem
Published in DKUM: 02.03.2021; Views: 1176; Downloads: 103
Full text (1002,11 KB) |
8. VOLITVE NA SLOVENSKEM KOROŠKEM LETA 1907Urška Vrhnjak, 2010, undergraduate thesis Abstract: Diplomska naloga Volitve na slovenskem Koroškem leta 1907 obravnava državnozborske volitve, ki so potekale tega leta, ko so bile volitve še posebej pomembne zaradi nove volilne reforme.
Leta 1907 je bila v Avstriji sprejeta nova državnozborska reforma, ki je v državi uvedla splošno in enako, tajno in direktno volilno pravico. Tako so se volitev lahko udeležili mnogi možje, ki so jih prejšnja leta samo nemočno opazovali. Kljub tej reformi pa so bile politične razmere na Koroškem za Slovence zelo težke, saj so bili volilni okraji razdeljeni tako, da Slovenci skoraj v nobenem niso imeli večine in so bili tako obsojeni na politično smrt.
Kljub temu je Katoliško politično in gospodarsko društvo za Slovence na Koroškem, osrednja politična organizacija Slovencev na Koroškem, postavila svoje kandidate na volitvah in se tako borila proti ostalim strankam na volitvah, med katerimi sta bili najmočnejši nemška nacionalna stranka in socialno demokratska stranka.
Največ upov so polagali na slovenski volilni okraj, kamor so spadali sodni okraji Borovlje, Dobrla vas, Pliberk in Železna Kaplja ter tam poželi ogromen uspeh, ko je bil v državni zbor izvoljen poslanec Franc Grafenauer, ki se je tudi po volitvah močno trudil, za izboljšanje položaja Slovencev na Koroškem.
Tudi v drugih volilnih okrajih so se trudili dobiti mandate, največ možnosti je imel še kandidat Ellersdorfer v velikovškem volilnem okraju, a jim je razdelitev volilnih okrajev onemogočila več takšnih uspehov. Kljub temu so bili z izidom volitev zadovoljni, saj so z izvolitvijo Franca Grafenauerja dokazali, da se kljub težkim političnim razmeram, omejenim možnostim in nezaupanjem z vseh strani, da marsikaj doseči.
Keywords: volilna reforma, leto 1907, slovenska Koroška, Katoliško politično in gospodarsko društvo za Slovence na Koroškem, Franc Grafenauer
Published in DKUM: 29.01.2021; Views: 1057; Downloads: 46
Full text (2,17 MB) |
9. Pokojninske reforme v SlovenijiPetra Gnidovec, 2020, undergraduate thesis Abstract: V Sloveniji sistem pokojninskega zavarovanja ureja Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki se z leti spreminja in dopolnjuje. Staranje prebivalstva, upad rodnosti, prezgodnje upokojevanje, slabšanje razmerja med aktivnim in neaktivnim delom prebivalstva. Vse to vpliva na nevzdržnost pokojninske blagajne in nas sili k nenehnim spremembam. Demografske napovedi so za v prihodnje vse slabše, zato bodo potrebni zaostreni ukrepi na tem področju. Trenutna demografska in makroekonomska slika Slovenije nam pove, da je sistem v primerjavi z drugimi državami nujno potreben reforme. Tako država z različnimi ukrepi pokojninskega sistema skuša ohraniti vzdržen sistem, ki bo upokojencem zagotovil dostojno življenje po končani aktivni dobi. Le dolgoročno vzdržen sistem lahko zagotavlja ustrezno višino pokojnin upokojencem. Javni pokojninski sistem je nastal v času, ko je bilo veliko več zaposlenih kot pa upokojencev, danes pa se zaradi napredka medicine to razmerje hitro obrača. To povzroča vse večji pritisk na pokojninsko blagajno, saj le iz te ne moremo pokrivati tekočih izplačil za pokojnine s prispevki zaposlenih. Z raziskavo v empiričnem delu smo ugotovili, da bo nova predlagana pokojninska reforma zakona ZPIZ-2 sicer povišala pokojnine novih upokojencev, vendar pa ta ne bo zaustavila trenda naraščanja odhodkov za pokojnine, kar je posledica nizke stopnje rodnosti in dolge življenjske dobe. Čeprav se razmerje med zavarovanci in upokojenci počasi izboljšuje, upokojitvena starost za oba spola pa postopno dviguje, se po ocenah ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti napoveduje, da naj bi imel zakon negativne finančne posledice šele po letu 2030. O dolgoročnih učinkih ZPIZ-2 sicer ne moremo govoriti, vendar pa bomo morali pri naslednji pokojninski reformi biti bolj restriktivni.
Keywords: pokojninski sistem, ZPIZ-2, reforma, pokojnina, starost, modernizacija pokojninskega sistema
Published in DKUM: 22.10.2020; Views: 1758; Downloads: 357
Full text (462,88 KB) |
10. Nova davčna reforma 2019/2020 in seznanjenost javnosti z njoKatja Kesner, 2020, undergraduate thesis Abstract: V Republiki Sloveniji je s 1. 1. 2020 pričela v celoti veljati nova davčna zakonodaja. Z davčno reformo, temelječo na spremembah, dopolnitvah in novostih štirih temeljnih zakonov s področja davčne zakonodaje, si država prizadeva za pravičnejšo razporeditev davčne obremenitve fizičnih in pravnih oseb. Zlasti zaradi razbremenitve dohodninske lestvice, zvišanja obdavčitve kapitala in uvedbe splošne minimalne obdavčitve podjetij naj bi se zvišal neto dohodek državljanov, posledično pa se bo v državni proračun stekalo manj denarja za finančno podporo občin, kar namerava zakonodajalec nadoknaditi z doslednejšim pobiranjem davkov in poostreno davčno inšpekcijo za preprečevanje davčnih utaj in drugih davčnih goljufij. Rezultati raziskave diplomskega dela o seznanjenosti mariborske javnosti z davčno reformo so pokazali, da je javnost relativno dobro seznanjena z davčno reformo, zlasti s spremembo Zakona o dohodnini in dohodninske lestvice, o čemer so se ljudje v večini seznanili na televiziji. Vprašani so bili v splošnem mnenja, da nov davčni sistem – pa čeprav naj bi razbremenjeval tiste, ki delajo ne bo uspešen in učinkovit, saj ga ljudje v resnici dojemajo kot dodatno davčno obremenitev državljanov v novi zakonodajni preobleki.
Keywords: Davčna reforma, davki, davčna zakonodaja, dohodninska lestvica, dohodninska olajšava, davčna stopnja.
Published in DKUM: 28.09.2020; Views: 993; Downloads: 111
Full text (736,59 KB) |
