| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 12
First pagePrevious page12Next pageLast page
1.
ZDRAVSTVENO-VZGOJNO DELO V REFERENČNI AMBULANTI
Denis Kozar, 2012, undergraduate thesis

Abstract: V referenčni ambulanti se obravnavajo pacienti s kroničnimi nenalezljivimi boleznimi. Med nje spadajo astma, kronična obstruktivna pljučna bolezen, sladkorna bolezen, povišan krvni tlak in druge. To so bolezni, ki močno vplivajo na življenje človeka in je pri vsakem posamezniku drugačna ter tudi drugače sprejeta. Diplomirana medicinska sestra s svojim delom in strokovnim znanjem pa ima pri obravnavi takšnega pacienta s kronično nenalezljivo boleznijo nepogrešljivo vlogo.
Keywords: referenčna ambulanta, kronične nenalezljive bolezni, dejavniki tveganja, zdrav življenjski slog, pacient, diplomirana medicinska sestra
Published: 21.11.2012; Views: 3889; Downloads: 980
.pdf Full text (626,31 KB)

2.
Vpliv telesne aktivnosti na optimalno urejen krvni tlak mladostnika
Tanja Šiško, 2013, undergraduate thesis

Abstract: Teoretična izhodišča. Telesna aktivnost ima številne ugodne učinke na naše telo in je v kombinaciji s pravilnim, zdravim načinom prehranjevanja in zdravim načinom življenja prav gotovo naložba, ki se nam obrestuje. V svetu in tudi v Sloveniji je število prekomerno prehranjenih mladostnikov in otrok v porastu, debelost pa je eden od dejavnikov tveganja za razvoj arterijske hipertenzije ter bolezni srca in ožilja, na katerega imamo vpliv in seveda lahko preprečimo, da bi se sploh razvila. Raziskovalna metodologija. Uporabljena je deskriptivna metoda dela, kjer smo s pomočjo domače in tuje strokovne literature predstavili oblike telesne vadbe, ki lahko vplivajo na optimalno urejeno arterijsko hipertenzijo pri mladostniku, dejavnike tveganja za razvoj srčno žilnih bolezni ter vlogo medicinske sestre v referenčni ambulanti ter v internistični in kardiološki ambulanti. Sklep. Ugotovili smo, da je v obravnavi mladostnikov z arterijsko hipertenzijo v Sloveniji tako kot v Evropskem združenju za hipertenzijo v rabi ameriška klasifikacija hipertenzije. Prav tako smo potrdili, da ima redna telesna aktivnost v obdobju mladostništva ugoden vpliv na znižanje krvnega tlaka, omogoča lažje nadzorovanje telesne teže, zmanjšuje stres, izboljšuje mišično moč in vzdržljivost, vpliva na čvrstost kosti in mišic in nenazadnje pozitivno vpliva na mladostnikovo samopodobo.
Keywords: Arterijska hipertenzija, telesna aktivnost, mladostnik in arterijska hipertenzija, zdravstvena vzgoja, referenčna ambulanta.
Published: 10.10.2013; Views: 1304; Downloads: 155
.pdf Full text (322,05 KB)

3.
Skrb za starejše v referenčni ambulanti
Monika Horvat, 2013, undergraduate thesis

Abstract: Zaradi porasta kroničnih bolezni v starosti in staranja prebivalstva se v referenčni ambulanti posveča posebna pozornost starejšim osebam. V referenčni ambulanti, diplomirana medicinska sestra sodeluje pri zgodnjem odkrivanju kroničnih bolezni, izvaja zdravstveno vzgojno delo ter tesno sodeluje z zdravnikom in ostalimi strokovnimi delavci v skrbi za zdrav način življenja starejših.V diplomskem delu smo predstaviti vlogo referenčne ambulante v skrbi za starejše kronično bolne ter z raziskavo ugotavljali kakšen je življenjski slog starejših in katera kronična obolenja so najpogostejša pri tistih starejših, ki so bili obravnavani v referenčni ambulanti.
Keywords: starostnik, kronične bolezni, življenjski slog, medicinska sestra, referenčna ambulanta
Published: 15.10.2013; Views: 1111; Downloads: 211
.pdf Full text (602,46 KB)

4.
CELOVITA OBRAVNAVA BOLNIKA S SLADKORNO BOLEZNIJO V REFERENČNI AMBULANTI
Monika Meško, 2013, undergraduate thesis

Abstract: Izhodišča: Sladkorna bolezen sodi med tiste kronične bolezni, ki zaradi svoje pogostnosti in zahtevne obravnave predstavljajo velik javnozdravstveni problem. Da bi sladkorno bolezen uspešno obvladali, je treba uskladiti delovanje zdravstvenega sistema in celotne družbe. Referenčne ambulante pomenijo pomemben napredek v timski obravnavi pacientov s sladkorno boleznijo, pomenijo tudi povečano dostopnost prebivalcem do kakovostne zdravstvene oskrbe. Namen diplomskega dela je bil predstaviti referenčno ambulanto in vlogo diplomirane medicinske sestre pri obravnavi sladkornega bolnika ter z raziskavo ugotoviti, ali so bili bolniki s sladkorno boleznijo zadovoljni z obravnavo v referenčni ambulanti. Raziskovalna metodologija: Raziskava je temeljila na osnovi kvantitativne metodologije. Za ugotavljanje zadovoljstva bolnikov z obravnavo v referenčni ambulanti smo uporabili anketni vprašalnik, ki je vseboval 31 vprašanj. Vprašalnik smo priredili po »Vprašalniku o mnenju referenčnih ambulant družinske medicine«. Rezultati: Rezultati raziskave so pokazali, da je kar 82,5 odstotkov bolnikov vedno, ali skoraj vedno, zadovoljnih s celovito obravnavo v referenčni ambulanti. Analiza podatkov o poučenosti, samovodenju in obvladovanju sladkorne bolezni kaže, da bolniki nimajo dovolj znanja in niso dovolj poučeni o zdravem življenjskem slogu. Razprava in sklep: Življenjski slog, zdravstvena vzgoja, motiviranost, redni obiski v referenčni ambulanti so za bolnika s sladkorno boleznijo tipa 2 zelo pomembni. S primerno prehrano, s telesno aktivnostjo, preprečevanjem dejavnikov tveganja za bolezen se lahko preprečijo kronični zapleti bolezni in sam potek bolezni upočasni.
Keywords: Ključne besede: sladkorna bolezen tipa 2, bolnik, referenčna ambulanta, diplomirana medicinska sestra.
Published: 11.12.2013; Views: 2647; Downloads: 706
.pdf Full text (2,11 MB)

5.
VODENJE EVIDENCE O ASTMI V REFERENČNI AMBULANTI
Barbara Lackovič, 2013, master's thesis

Abstract: Astma, kot najpogostejša kronična pljučna bolezen, zahteva kakovostno zdravstveno obravnavo bolnikov že na primarnem nivoju. Kronični bolnik je največkrat v stiku z izbranim osebnim zdravnikom, saj prihaja po redno terapijo, v primeru poslabšanja kronične bolezni in v primeru nove akutne bolezni. Na redne letne kontrole pri specialistu bolniki pogosto pozabijo ali pa le-te odlagajo, saj jih odvračajo dolge čakalne dobe, ki kljub naročanju nastajajo v čakalnicah specialističnih ambulant. Pomemben korak na poti k napredku in razvoj primarnega zdravstvenega varstva na slovenskih tleh je Ministrstvo za zdravje začrtalo v aprilu 2011 z uvedbo referenčnih ambulant. V ambulante družinske medicine se uvede nov član, diplomirana medicinska sestra, ki, kot strokovnjakinja na svojem področju, z znanjem in izkušnjami prevzema točno določene naloge in odgovornosti, ki so zapisane v protokolih obravnave posamezne kronične bolezni. Poleg razbremenitve izbranega osebnega zdravnika naj bi prispevala velik delež k boljši kakovosti življenja bolnikov s kronično boleznijo in razbremenitvi specialističnih ambulant. Diplomirana medicinska sestra skrbno vodi registre bolnikov s kronično boleznijo, skrbi za njihovo zdravstveno obravnavo po strokovnih protokolih in najnovejših kliničnih smernicah ter hkrati skrbi za nenehno poučevanje bolnikov. Dobro poučen bolnik s kronično boleznijo in redno obravnavo pri diplomirani medicinski sestri v referenčni ambulanti se lahko izogne poslabšanjem in pogostim obiskom v ambulanti izbranega osebnega zdravnika. V magistrskem delu je analiziran potek zdravstvene obravnave kroničnih bolnikov z astmo v referenčni ambulanti in opravljena je primerjava z obravnavo kroničnih bolnikov z astmo v primerjalni ambulanti, ki v procesu obravnave še ne sledi smernicam referenčne ambulante. Raziskavo smo opravili v Zdravstveni postaji Senovo, sodelovalo je 76 kroničnih bolnikov z astmo. Raziskava temelji na dveh predpostavljenih hipotezah. S prvo hipotezo smo raziskali statistično pomembno boljše kazalnike zdravstvene obravnave pri bolnikih, vodenih v referenčni ambulanti, v drugi hipotezi pa smo raziskali, ali imajo bolniki, vodeni v referenčni ambulanti, statistično pomembno več znanja o svoji bolezni, o pomenu rednega jemanja zdravil in pravilni tehniki jemanja zdravil v primerjavi z bolniki, ki se vodijo v primerjalni ambulanti. Kljub temu, da hipotez, ki smo si jih v raziskavi zastavili, nismo v celoti potrdili, smo prišli do zaključka, da je uvedba referenčnih ambulant prava pot k razvoju primarnega zdravstvenega nivoja, saj so rezultati vseeno pokazali, da je že po prvem letu delovanja diplomirane medicinske sestre v timu splošne ambulante opazna razlika.
Keywords: - astma kronična bolezen, referenčna ambulanta, poučevanje, kazalniki kakovosti
Published: 20.01.2014; Views: 1606; Downloads: 301
.pdf Full text (5,55 MB)

6.
Diplomirana medicinska sestra v referenčni ambulanti
Tina Jager, 2014, undergraduate thesis

Abstract: Referenčne ambulante so ambulante družinske medicine, kjer se je srednji medicinski sestri pridružila še diplomirana medicinska sestra, ki izvaja presejalne preglede srčno - žilnih bolezni, v skladu s protokoli odkriva in obravnava paciente s kroničnimi boleznimi, s poudarkom na promociji zdravja in zdravim življenjskim slogom. Za zgodnje odkrivanje kroničnih bolezni, so zelo pomembni preventivni pregledi, ter svetovanje o le teh. V referenčni ambulanti ima diplomirana medicinska sestra pomembno vlogo pri preventivi in spremljanju urejene kronične bolezni.
Keywords: referenčna ambulanta, diplomirana medicinska sestra, pacient, kronične nenalezljive bolezni
Published: 13.06.2014; Views: 2238; Downloads: 699
.pdf Full text (857,50 KB)

7.
ZMANJŠEVANJE DEJAVNIKOV TVEGANJA ZA NASTANEK SRČNO – ŽILNIH BOLEZNI PRI PACIENTIH, VODENIH V REFERENČNI AMBULANTI DRUŽINSKE MEDICINE – VLOGA DIPLOMIRANE MEDICINSKE SESTRE
Alenka Terbovc, 2015, master's thesis

Abstract: Model referenčnih ambulant družinske medicine prinaša spremembe v obravnavi pacientov na primarnem zdravstvenem nivoju, kar ima za posledico zmanjševanje ali odpravljanje dejavnikov tveganja za nastanek srčno-žilnih bolezni. V timu poleg zdravnika in srednje medicinske sestre sodeluje tudi diplomirana medicinska sestra, ki z znanjem, strokovnostjo in individualnim pristopom pomembno doprinese h kakovosti vodenja bolnikov z dejavniki tveganja. Namen magistrske naloge je bil raziskati zmanjšanje dejavnikov tveganja za nastanek srčno-žilnih bolezni med skupinami pacientov, ki so vključeni v obravnavo v referenčni ambulanti družinske medicine in splošni ambulanti. Uporabljena je bila presečna metoda zbiranja podatkov. Primarni podatki so bili zbrani iz predpisanih obrazcev, ki se izpolnjujejo ob presejalnih pregledih za srčno-žilno ogroženost in obdelani v statističnem programu SPSS. V okviru obdelave podatkov smo uporabili regresijo, analizo variance ANOVA, hi-kvadrat in t-test. V teoretičnem delu je bila uporabljena metoda analize literature. Viri literature so bili zbrani na podlagi znanstvene in strokovne literature. Pri kontrolni meritvi je imelo 41,6 % preiskovancev urejen krvni tlak, 45,5 % urejen holesterol ter 53,3 % urejen krvni sladkor. Vsi trije deleži so bili višji kot pri presejalnem pregledu. Delež kadilcev je znašal 23,7 %, kar je bilo prav tako manj kot pri presejalnem pregledu. Visoka srčno-žilna ogroženost (20–40 %) se je znižala pri kontrolni meritvi na 28,0 %, zelo visoka na 6,6 %. Dva- do štirikrat tedensko je bilo telesno aktivnih 54,3 % preiskovancev, petkrat tedensko pa 19,4 %, kar je predstavljalo višje deleže kot pri presejalnem pregledu. Rezultati kontrolne meritve kažejo pri preiskovancih, vodenih v referenčni ambulanti družinske medicine, na statistično značilno boljšo urejenost naslednjih dejavnikov tveganja: krvnega tlaka (x^2= 8,780; p=0,003) in holesterola (x^2= 4,781; p=0,029), ne pa tudi krvnega sladkorja. Pri gibalni aktivnosti je bil rezultat obraten, preiskovanci obravnavani v referenčnih ambulantah družinske medicine so navajali statistično značilno razliko v gibalni aktivnosti (x^2=15,304; p=0,002). Primerjava po spolu v referenčnih ambulantah družinske medicine je ponovno pokazala statistično značilno razliko v srčno-žilni ogroženosti v korist žensk (x^2=19,243: p<0,001). Pri ženskah se je visoka srčno žilna ogroženost znižala na 18,8 % (-6,2 % glede na presejalni pregled), zelo visoka pa na 0,0 % (-3,1 glede na presejalni pregled), pri moških sta se deleža znižala na 26,6 % in 10,9 % (-15,6 % in -4,7 % glede na presejalni pregled). Pacienti, vodeni v referenčni ambulanti družinske medicine, so pomembno izboljšali nekatere izmed dejavnikov tveganja, kar je moč pripisati kakovostni obravnavi, ki jo omogoča model referenčnih ambulant družinske medicine, in hkrati pomembni vlogi diplomirane medicinske sestre v tem modelu
Keywords: referenčna ambulanta družinske medicine, diplomirana medicinska sestra, srčno-žilna bolezen, dejavniki tveganja, kakovost, kazalniki kakovosti.
Published: 19.10.2015; Views: 1019; Downloads: 303
.pdf Full text (682,01 KB)

8.
UPORABA TEHNOLOGIJE ULTRAZVOKA V IZOBRAŽEVANJU IN TELEMEDICINI
Anita Plausteiner, 2015, master's thesis

Abstract: Teoretično izhodišče. Uporaba ultrazvoka (UZ) v klinični diagnostiki pridobiva vse večjo vlogo. Po svetu je izobraževanje medicinskih sester (DMS) za uporabo UZ tehnologije zelo pomembno. Pri nas že delujejo referenčne ambulante kjer ima osrednjo vlogo DMS, zato je ideja magistrskega dela, da bi postavili prve korake k potencialni uporabi UZ v teh ambulantah. Ključnega pomena je pri tem diagnostika s strani zdravnika, zato smo preverili kako je z možnostjo telemedicinskega prenosa UZ slike na oddaljeno lokacijo, kjer zdravnik vodi DMS pri pomikanju tipala in pri tem tudi sam spremlja UZ preiskavo. Metodologija raziskovanja. Uporabili smo eksperimentalno metodo raziskovanja. V prvem delu raziskave smo testirali kakšne funkcije imata vgrajena dva različna UZ simulatorja - fantoma za UZ preiskavo proizvajalca Kyoto Kagaku. V drugem delu raziskave pa smo preizkusili videokonferenčni sistem in ocenili ali so internetne povezave dovolj hitre, da lahko specialist za UZ diagnostiko na oddaljeni lokaciji v realnem času vodi študenta, ki ima v rokah UZ tipalo - sondo. Rezultati raziskave. Fantomi so primerni za uporabo pri edukaciji DMS za opravljanje osnovne UZ preiskave. Ugotavljamo, da so internetne povezave dovolj hitre, da s pomočjo UZ telemedicinske opreme naredimo prenos UZ slike med UZ preiskavo, medtem ko nas je strokovnjak za UZ diagnostiko na drugi lokaciji usmerjal pri premikanju sonde. Sklep. TM oprema je uporabna tudi na področju referenčnih ambulant. V ta namen bi lahko v prihodnosti pri načrtovanju izobraževalnega programa za DMS za delo z UZ tehnologijo lahko uporabili UZ fantome.
Keywords: Ultrazvok, DMS, ultrazvočni fantom, TM sistem, referenčna ambulanta
Published: 22.10.2015; Views: 579; Downloads: 90
.pdf Full text (1,56 MB)

9.
Vloga diplomirane medicinske sestre v referenčni ambulanti družinske medicine pri adherenci in vodenju pacienta z astmo
Katarina Vrtačnik, 2015, master's thesis/paper

Abstract: Namen magistrskega dela je predstaviti vlogo diplomirane medicinske sestre v referenčni ambulanti družinske medicine pri delu s pacientom z astmo. Ključni namen, ki smo ga z našim delom želeli doseči, je z raziskavo dokazati učinkovitost dela diplomirane medicinske sestre v referenčni ambulanti družinske medicine pri delu s kronično bolnim pacientom, ki ima astmo. Cilj magistrskega dela je s sintezo teoretičnega in empiričnega dela predstaviti učinkovitost dela diplomirane medicinske sestre pri delu s pacientom z astmo in posredni vpliv zdravstveno-vzgojnega dela na adherenco.
Keywords: astma, adherenca, referenčna ambulanta družinske medicine, zdravstvena vzgoja, kronične bolezni
Published: 21.12.2015; Views: 1205; Downloads: 158
.pdf Full text (1,41 MB)

10.
OBRAVNAVA PACIENTA Z OSTEOPOROZO V REFERENČNI AMBULANTI
Tina Murko, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Teoretična izhodišča: Osteoporoza je pogosto prikrita bolezen, saj po večini ne kaže nobenih znakov, dokler ne pride do zloma. Prizadene področje okostja, kjer se zmanjšuje količina kostne gostote, medtem ko se veča nevarnost za zlome. Večina ljudi še vedno ni dovolj seznanjena s samim obolenjem, kar se kaže v porastu osteoporoznih zlomov po vsem svetu. V namen poučevanja in seznanitve pacientov s kronično nenalezljivimi boleznimi so v Sloveniji uvedli referenčne ambulante, v katerih diplomirana medicinska sestra deluje zdravstvenovzgojno. Namen diplomskega dela je bil predstaviti vlogo diplomirane medicinske sestre pri obravnavi pacienta z osteoporozo v referenčni ambulanti ter z raziskavo ugotoviti osveščenost pacientov o osteoporozi ter njihovo zadovoljstvo s potekom dela v referenčni ambulanti. Metodologija raziskovanja: Za izdelavo diplomskega dela smo uporabili deskriptivno metodo dela. Raziskava je temeljila na kvantitativni metodologiji. Za pridobitev podatkov smo izdelali anketni vprašalnik, ki je zajemal 17 vprašanj, od tega 2 vprašanji polodprtega, 3 odprtega in 12 vprašanj zaprtega tipa. V raziskavi je sodelovalo 30 oseb z osteoporozo, ki so bile obravnavane v referenčni ambulanti. Rezultati raziskave: Analiza raziskave je pokazala dobro osveščenost anketiranih o osteoporozi, saj jih je 90 odstotkov dovolj poučenih o svoji bolezni. Vsi anketiranci so seznanjeni z osteoporozo in tudi upoštevajo ukrepe za preprečevanje napredovanja osteoporoze. 80 odstotkov anketiranih je zelo zadovoljnih z obravnavo in s svetovanjem diplomirane medicinske sestre v referenčni ambulanti. Sklep: V namen obveščanja in preventive osteoporoze ter vodenja kronično nenalezljivih bolezni so v Sloveniji pričele delovati referenčne ambulante. Ambulanta družinske medicine je tako pridobila dodatnega člana zdravstvenega tima. Diplomirane medicinske sestre, ki so ustrezno usposobljene z izobraževanji, paciente vodijo in jih s svetovanjem ustrezno usmerjajo v procesu zdravljenja. Za učinkovit proces zdravljenja je potrebno tesno sodelovanje pacienta, diplomirane medicinske sestre in zdravnika.
Keywords: osteoporoza, referenčna ambulanta, kronične nenalezljive bolezni, dejavniki tveganja, zdravstvena vzgoja, medicinska sestra.
Published: 24.10.2016; Views: 1131; Downloads: 143
.pdf Full text (1,27 MB)

Search done in 0.12 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica