1. Proces všolanja in prilagajanje na osnovno šolo pri otrocih z motnjo avtističnega spektra (mas) : magistrsko deloSabina Božak, 2022, master's thesis Abstract: Magistrsko delo smo razdelili na dva dela. V prvem, teoretičnem delu smo opredelili motnje avtističnega spektra, predstavili poimenovanje in etiologijo, povedali nekaj o diagnostiki in pojavnosti ter pomenu zgodnje obravnave. Predstavili smo glavne značilnosti otrok z MAS, metode in strategije dela, prilagoditve in povedali nekaj o inkluziji teh otrok. Na kratko smo se dotaknili vzgojno-izobraževalnega procesa, zakonskih podlag in individualiziranega programa. Za konec smo povzeli še nekaj primerov dobrih in slabih praks. V drugem, empiričnem delu smo predstavili raziskavo, ki smo jo izvajali aprila 2021. Raziskava se je nanašala na proces, ko se otrok z MAS iz vrtca vpisuje v redno osnovno šolo. Želeli smo pridobiti poglede, pristope in strategije, ki jih deležniki vrtca uporabljajo pri delu z otroki z MAS ter pridobiti informacijo, na kakšen način so sodelovali pri procesu všolanja. Na drugi strani smo v raziskavo vključili tudi deležnike šole, ki bodo z novim šolskim letom sprejeli otroka z MAS. Zanimalo nas je, ali je med vrtcem in šolo stekel dober sodelovalni odnos in na kakšen način so bili zraven vključeni starši. Prav tako smo želeli ugotoviti, kateri so tisti načini in metode dela, prilagoditve, strategije in pristopi, ki so uspešni pri delu z otroki z MAS, in na kaj je treba biti še posebej pozoren, kadar delamo s tovrstnimi otroki. Kaj je pri otroku z MAS pri tako veliki spremembi še posebej pomembno opazovati in spremljati in na kaj ne smemo pozabiti, kadar govorimo o spremembi okolja, prostora in oseb v odnosu z otroki z MAS.
Z analizo odgovorov smo ugotovili, da je izbira ustreznega vzgojno-izobraževalnega programa prva pomembna stvar, ki jo starši naredijo, pri čemer so bili deležniki vrtca v veliko pomoč. Ena izmed ključnih stvari je sodelovalni odnos med vrtcem, šolo in starši, ki je dobro, da steče že pred samim vpisom v šolo in poteka tudi med šolanjem. Na tak način lahko delavci šole pridobijo koristne in pomembne informacije o načinih, pristopih dela, prilagoditvah, strategijah za odpravljanje neželenega vedenja, uspešnih metodah ipd. Ugotovili smo, da deležniki naše raziskave zelo podpirajo inkluzijo in njen namen, če je to še dobro in koristno za otroka z MAS. Kakorkoli pa pride do točke, da je sistem v rednem programu prezahteven, pa se z inkluzijo in vključevanjem otrok v redne programe več ne strinjajo. V tem primeru menijo, da jim je treba poiskati program, kjer se bodo lahko razvijali čim bolj celostno in bodo ustrezno vključeni v skupino vrstnikov.
Keywords: avtizem, motnje avtističnega spektra, proces všolanja otrok z motnjo avtističnega spektra, redna osnovna šola
Published in DKUM: 19.05.2022; Views: 878; Downloads: 147
 Full text (1,08 MB) |
2. Socialna vključenost otrok s primanjkljajem, ovirami oz. motnjami otrok s posebnimi potrebami z vidika vrstnikovAnja Šekoranja, 2017, master's thesis Abstract: V magistrskem delu se posvečamo socialni vključenosti otrok s primanjkljajem, ovirami oziroma motnjami otrok s posebnimi potrebami z vidika vrstnikov. V teoretičnem delu so predstavljeni otroci s posebnimi potrebami ter njihovo vključevanje v redno osnovno šolo.
Za otroke, ki že v zgodnjem obdobju kažejo motnje v razvoju, je pomembno, da se jih testira, kajti le tako učitelj pri pouku lahko vidi njihova močna in šibka področja in jih motivira, da izrazijo svoje sposobnosti in določene prednosti. Kdaj in kako naj otroka usmerimo v program s prilagojenim izvajanjem in kakšne težave lahko srečamo v postopku usmerjanja? Pregledali smo Ustavo Republike Slovenije ter Konvencijo o otrokovih pravicah, da bi ugotovili, kaj je o otrocih, ki imajo posebne potrebe, zapisano v zakonih. Predstavljene so različne bolezni kot so, slepi in slabovidni učenci, otroci z govorno-jezikovnimi motnjami, gibalno ovirani učenci, otroci s cerebralno paralizo, otroci, ki trpijo za spinalno mišično atrofijo, predstavljen je tip III, poškodbe glave, motnje hranjenja (anoreksija, bulimija, kompulzivno prenajedanje), epilepsija, disleksija, disgrafija, diskalkulija, dispraksija, učenci z vedenjskimi in čustvenimi motnjami, učenci s posebnimi potrebami. Kako se je uveljavila inkluzija nekoč, kako je s tem danes ter kako uspešni so učenci s posebnimi potrebami? V nadaljevanju smo si ogledali značilnosti takšnih oddelkov, koristi in posebnosti le-teh. Nato smo preučili motnjo v duševnem razvoju, agresijo ter hiperaktivnost.
V empiričnem delu je bil namen raziskave anketiranje učencev razredne stopnje, da bi ugotovili, ali jih moti, da njihov oddelek obiskuje učenec s primanjkljajem, ovirami oziroma motnjami. Rezultati so pokazali, da učencev bistveno ne moti, da oddelek, v katerem so, obiskuje učenec s primanjkljajem, ovirami oziroma motnjami, saj je raziskava pokazala, da vrstniki vključujejo otroke s primanjkljajem, ovirami oziroma motnjami v seminarske naloge, raziskovalne naloge, delo v parih, v timsko delo … ter jim pri delu pomagajo.
Keywords: otroci s posebnimi potrebami, prilagoditve, zakonodaja, redna osnovna šola, izobraževanje, učenci, vrstniki, bolezni otrok
Published in DKUM: 21.07.2017; Views: 2319; Downloads: 0
This document has many files! More... |
3. IZOBRAŽEVANJE OTROK S POSEBNIMI POTREBAMI V REDNIH OSNOVNIH ŠOLAH V PRETEKLOSTI IN DANESZala Fras, 2015, master's thesis Abstract: V magistrskem delu se posvečamo poučevanju otrok s posebnimi potrebami v rednih osnovnih šolah v preteklosti in danes. V teoretičnem delu so predstavljene skupine otrok s posebnimi potrebami. Podrobno je predstavljena tudi zakonodaja od leta 1990 dalje, ki predstavlja temelj za vključevanje otrok s posebnimi potrebami v redne osnovne šole. Prav tako smo se osredotočili na zgodovino poučevanja otrok s posebnimi potrebami in na poučevanje otrok s posebnimi potrebami danes, pri čemer sta podrobneje predstavljena integracija in inkluzija kot temeljna pojma za poučevanje otrok s posebnimi potrebami v rednih osnovnih šolah. Posebno poglavje smo namenili izobraževanju učiteljev za delo z učenci s posebnimi potrebami. V empiričnem delu je bil namen raziskave anketiranje učiteljev razrednega pouka, da bi ugotovili, kako so se mnenja učiteljev o ustreznosti izobrazbe, o uporabi metod, načinu pridobivanja znanja za poučevanje otrok s posebnimi potrebami in priprave na poučevanje otrok s posebnimi potrebami iz preteklosti do danes spremenile. Rezultati so pokazali, da ne obstajajo bistvene razlike v poučevanju otrok s posebnimi potrebami v preteklosti (pred letom 2000) in danes.
Keywords: otroci s posebnimi potrebami, izobraževanje, učitelji, učila, učni pripomočki, prilagoditve, zakonodaja, redna osnovna šola.
Published in DKUM: 01.06.2015; Views: 3313; Downloads: 519
Full text (1,48 MB) |
