| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 6 / 6
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
SANKCIJE V PRIMERU KRŠITEV DELAVČEVIH OBVEZNOSTI IZ DELOVNEGA RAZMERJA
Peter Črešnar, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Delovnopravno razmerje je v svojih temeljih obligacijsko pravno razmerje, ki pa zaradi svojih posebnosti ne more biti v celoti prepuščeno prostemu urejanju njegovih strank. Dejstvo je, da je delavec v delovnopravnem razmerju šibkejša stranka, ki je iz razloga ekonomske odvisnosti podrejena delodajalcu, zaradi česar bi brez posebne pravne ureditve imeli delodajalci prosto pot za izkoriščanje delavcev. Pomembnost delovnopravnega razmerja za družbo je privedla do razvoja posebne veje prava, to je delovnega prava. Stranke delovnega razmerja s sklenitvijo pogodbe o zaposlitvi hkrati prevzamejo obveznosti ter pridobijo pravice, ki so jih v skladu z načeli obligacijskega prava dolžne spoštovati in izvrševati. V primeru kršitev obveznosti prevzetih s pogodbo o zaposlitvi nastopijo za kršitelja določene posledice oziroma sankcije, katerih intenziteta je odvisna od narave in teže kršitve ter subjektivnih okoliščin povezanih s kršiteljem. Navedeno velja za primere kršitev obveznosti s strani delavca, kar je podrobneje predstavljeno v diplomskem delu. Temeljni pravni vir za urejanje delovnih razmerij v Sloveniji je Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1). Sprejet je bil kot odgovor na spremembo ekonomske klime, ki narekuje večjo fleksibilnost pri zaposlovanju oziroma odpuščanju delavcev, s čimer se lahko delodajalci hitreje prilagodijo razmeram na trgu. Kljub na prvi pogled delavcu neugodni ureditvi, pa je ZDR-1 ohranil zadostno varstvo delavčevih pravic pred delodajalčevimi samovoljnimi ukrepi in je zlasti na področju odpovedi pogodbe o zaposlitvi povsem v skladu s Konvencijo MOD št. 158 ter Evropsko socialno listino, ki ščitita delavca pred neutemeljeno odpovedjo. V primeru delavčevih kršitev obveznosti iz delovnega razmerja pozna ZDR-1 naslednje ukrepe, ki jih ima delodajalec na razpolago zoper kršitelja: disciplinski ukrep, redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga ter izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi. Medtem, ko se z disciplinskim ukrepom ne sme trajno poseči v pravice delavca, ki je kršil prevzete obveznosti, pa sta tako redna odpoved iz krivdnega razloga kot izredna odpoved ukrepa, ki drastično posežeta v delavčevo socialno in ekonomsko sfero. Iz tega razloga mora biti odpoved pogodbe o zaposlitvi (redna ali izredna) skrajnje sredstvo zoper kršitelja, ki se uporabi le v primerih težjih kršitev obveznosti, disciplinski ukrep pa v ostalih primerih lažjih kršitev obveznosti iz delovnega razmerja. Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga se lahko poda le, če za njo obstaja utemeljen razlog, izredna pa zgolj iz razlogov, ki so taksativno našteti v ZDR-1, kar je razumljivo, saj izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi ne pozna odpovednega roka in učinkuje z njeno vročitvijo, zaradi česar izbira razlogov za utemeljitev izredne odpovedi ne more biti prepuščena delodajalcu. V primerih, ko delavec s kršitvijo svojih obveznosti delodajalcu povzroči škodo, ima delodajalec pravico zahtevati povrnitev škode. Ob splošnih predpostavkah odškodninske odgovornosti pa za te primere veljajo določene posebnosti, ki so prav tako urejene z ZDR-1. V primerih, ko delavec meni, da je bila odpoved pogodbe o zaposlitvi podana neutemeljeno, mu ZDR-1 nudi sodno varstvo. Z odločitvami delovnih sodišč ter ne nazadnje tudi Vrhovnega sodišča RS se oblikuje sodna praksa, ki je izrednega pomena za poenotenost bodočih odločitev v podobnih zadevah ter za krepitev pravne varnosti. Poleg sodnega je delavcu omogočeno tudi izvensodno varstvo, ki pripomore k mirnejšemu reševanju morebitnih sporov ter sprejemu odločitev sprejemljivih za obe stranki.
Keywords: pogodba o zaposlitvi, redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga, izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, disciplinski ukrepi, odškodninska odgovornost delavca
Published: 19.09.2016; Views: 2900; Downloads: 226
.pdf Full text (897,34 KB)

2.
DISCIPLINSKA ODGOVORNOST DELAVCA
Nataša Brank, 2016, bachelor thesis/paper

Abstract: Disciplinski ukrepi morajo biti izvedeni v skladu z zakonom in po postopku, ki ga le ta predvideva. Poleg zakonitosti postopka pa morajo v podjetjih obstajati tudi lastni pravilniki, ki to področje interno urejajo. Vodenje pravilnih postopkov in izrekanje ukrepov podjetja zna biti zahtevno, vendar nujno, da se delodajalci izognejo kršitvam zakona in morebitnim odškodninskim tožbam. Discipliniranje delavcev, ki dela ne opravljajo dobro, pa je nujno za doseganje dobrih poslovnih rezultatov podjetja. Seveda pa se te ukrepi ne smejo zlorabljati za izkoriščanje delavcev in poseganja v delavske pravice. Zato so v ta namen predpisana pravila in ustrezne zakonske ureditve, da delodajalcu omeji preveč subjektivno in samovoljno uporabo disciplinske oblasti. Delodajalci pa se pogosto znajdejo v položajih, ko od svojih zaposlenih zahtevajo upoštevanje določenih navodil in pravil, dolžnost zaposlenih pa je le ta upoštevati dokler so zakonita in v skladu z pogodbo o delovnem razmerju. Vendar se kjub temu dostikrat zgodi, da delavec ne upošteva njegovih navodil in je tako delodajalec prisiljen uporabiti določene zakonske ukrepe.
Keywords: disciplinska odgovornost, disciplinske sankcije, redna in izredna odpoved o zaposlitvi, kršitve delovnega razmerja, delovno pravo, zakonitost odpovedi delovnega razmerja
Published: 04.07.2016; Views: 733; Downloads: 140
.pdf Full text (212,75 KB)

3.
PRENEHANJE POGODBE O ZAPOSLITVI
Marjeta Vene Bratec, 2016, bachelor thesis/paper

Abstract: V diplomskem delu smo prikazali pravno ureditev pogodbe o zaposlitvi in njeno prenehanje z odpovedjo. Predstavili smo pravice, obveznosti ter odgovornosti na strani delavca in delodajalca v primeru individualne redne in izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Podrobno smo zapisali aktivnosti, ki jih mora opraviti delodajalec oziroma delojemalec pred podajo odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ter posamezne faze postopka vodenja odpovedi. Vsak posamezen korak lahko vpliva na zakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Izoblikovana sodna praksa nakazuje na dejstvo, da je za pravilno izpeljan postopek odpovedi potrebno upoštevati vse zakonsko določene obveznosti, zapisane v ZDR-1. Pomembni so prav vsi formalni postopki: podaja odpovedi znotraj določenih rokov, oblika in vsebina odpovedi ter vročanje. Redna ali izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi brez vsebinsko utemeljenega razloga je v primeru spora neveljavna. Sprememba delovnopravne zakonodaje v letu 2013 je prinesla nekatere poenostavitve v postopku odpovedi pogodbe o zaposlitvi delodajalcem ter zmanjšala administrativne ovire. Na drugi strani naj bi se povečala pravna varnost zaposlenih in zmanjšale zlorabe. Preučili smo poenostavitve in raziskali njihov vpliv na kršitve na tem področju. Inšpekcijski nadzor nad izvajanjem zakona v praksi je pokazal, da so se zmanjšale kršitve na področju vročanja odpovedi in v samih postopkih pred podajo le-te, povečale pa so se kršitve delovnopravne zakonodaje nasploh.
Keywords: odpoved pogodbe o zaposlitvi, redna in izredna odpoved, postopek vodenja odpovedi, delavec, delodajalec
Published: 12.05.2016; Views: 952; Downloads: 152
.pdf Full text (744,98 KB)

4.
ODPOVED POGODBE O ZAPOSLITVI PO ZDR - 1
Neva Sulič, 2015, undergraduate thesis

Abstract: Glavni namen diplomskega dela je predstavitev pomembnejših sprememb na področju odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki jih je prinesel Zakon o delovnih razmerjih (v nadaljevanju ZDR-1), ki je bil sprejet 13. 3. 2013 in je pričel veljati 12. 4. 2013. Odpoved pogodbe o zaposlitvi predstavlja pomembno tematiko delovne zakonodaje, saj ima velik vpliv na kakovost življenja delavca, poleg tega pa s seboj prinaša določene posledice. Pri odpovedi pogodbe o zaposlitvi delavec izgubi redni dohodek za preživljanje in občutek varnosti. Po drugi strani odpoved pogodbe o zaposlitvi za delodajalca pomeni reorganizacijo delovnega procesa, kar lahko negativno vpliva na poslovanje, poleg tega pa delodajalca bremenijo dodatni stroški zaradi morebitnega selekcijskega postopka ob zaposlitvi novega delavca. S problematiko odpovedi pogodbe o zaposlitvi se povezujejo pravice in obveznosti obeh pogodbenih strank, zato sem se v diplomskem delu dotaknila tako delodajalčevih, kot tudi delavčevih pravic in obveznosti. Največ poudarka sem namenila spremembam, ki jih je na področju odpovedi pogodbe o zaposlitvi, v primerjavi z ZDR, uvedel ZDR-1. Osredotočila sem se na primerjavo starega ZDR in novega ZDR-1, obenem pa sem k opisu sprememb in predstavitvi institutov vpletla tudi sodno prakso, saj sodišča z razlagami in zavzetimi stališči posredno tudi vplivajo na spremembe in odpirajo nova vprašanja o zadevni tematiki. Slovenija je imela na področju odpuščanja delavcev, ki so zaposleni za nedoločen čas, zelo nefleksibilno ureditev, kar pa je vplivalo na to, da so in še vedno prevladujejo zaposlitve za določen čas. ZDR-1 je bil sprejet ravno z namenom večje fleksibilnosti pri zaposlovanju in zagotavljanju ustrezne varnosti za delavce, poleg tega pa je bil eden izmed vodilnih ciljev tudi skrajšanje in poenostavljenje postopka odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Nova pravna ureditev odpovedi pogodbe o zaposlitvi je v skladu z mednarodnimi dokumenti, ki zavezujejo Republiko Slovenijo. Najpomembnejši mednarodni pravni akti, ki urejajo odpoved pogodbe o zaposlitvi, so Konvencija Mednarodne organizacije dela (v nadaljevanju MOD) št. 158 o prenehanju delovnega razmerja na pobudo delodajalca, Priporočilo št. 166, Mednarodni pakt o kulturnih pravicah, Evropska socialna listina, Listina EU o temeljnih pravicah, Direktiva 98/59/ES o usklajevanju zakonodaje držav članic v zvezi s kolektivnimi odpusti in ostale konvencije Mednarodne organizacije dela. Na področju odpovedi pogodbe o zaposlitvi je z ZDR-1 prišlo do pomembnih sprememb, vendar bosta šele čas in sodna praksa pokazala, kje se odpirajo nove problematike in kje bodo še potrebne spremembe.
Keywords: odpoved pogodbe o zaposlitvi, izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, redna odpoved pogodbe o zaposlitvi, odpravnina, odpovedni rok, posebno varstvo pred odpovedjo
Published: 28.07.2015; Views: 2142; Downloads: 324
.pdf Full text (1,39 MB)

5.
NAJPOGOSTEJŠE NAPAKE PRI ODPOVEDI POGODBE O ZAPOSLITVI
Tina Žnider, 2013, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu sem raziskala pravice in odgovornosti delavca in delodajalca v posameznem odpovednem razlogu. Preučila sem, s kakšnimi problemi se tako delavec kot delodajalec soočata v praksi pri redni in izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi. V njem sem pojasnila utemeljene razloge za odpoved pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca in delavca. Najpogostejša oblika odpovedi pogodbe o zaposlitvi je redna odpoved iz poslovnih razlogov, saj novi Zakon o delovnih razmerjih ne omogoča razporejanja delavcev kot prejšnja zakonodaja. Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi se v praksi uporablja najmanj, saj še niso vse stvari dorečene v zakonu in bodo le-ti pojasnjeni s sodno prakso oz. že dosedanje izkušnje sodne prakse v povezavi s formalnimi postopki podaje odpovedi, kažejo na potrebne spremembe Zakona o delovnih razmerjih predvsem v smislu poenostavitve postopka odpuščanja. Upoštevanje postopkovnih zahtev vpliva na zakonitost odpovedi pogodbe. Sodna praksa prikazuje, da se največ težav pojavlja prav pri procesnem delu odpovedi kot sta izvedba zagovora in vročanje odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
Keywords: utemeljeni razlog, delavec, delodajalec, odpoved pogodbe o zaposlitvi, redna in izredna odpoved, sodna praksa
Published: 04.07.2013; Views: 2114; Downloads: 393
.pdf Full text (401,13 KB)

6.
PRAVICE DELAVCEV PRI ODPOVEDI POGODBE O ZAPOSLITVI V PRIMERJAVI Z JAVNIMI USLUŽBENCI
Valentina Dervarič, 2010, undergraduate thesis

Abstract: V času gospodarske krize se je število odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga zelo povečalo in delavci so ostali brez zaposlitve in s tem večina brez glavnega vira dohodka, ki jim je omogočal preživljanje. Namen diplomske naloge je predstaviti pravice delavcev pri odpovedi pogodbe o zaposlitvi v primerjavi z javnimi uslužbenci. Predstavila sem pravice delavcev pri redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz vseh odpovednih razlogov, ne samo iz poslovnega razloga, ki je trenutno najpogostejši razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi. V diplomski nalogi sem zajela tudi pravice delavcev pri izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Tako pri redni kot pri izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi sem posebej obravnavala pravice glede na to, če gre za odpoved s strani delodajalca ali s strani delavca. Glavna razlika med redno in izredno odpovedjo je v pravici do odpovednega roka, ki je pri izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni. V svoji diplomski nalogi sem navedla pravne vire, ki določajo pravice delavcev pri odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Najpomembnejši nacionalni pravni vir je Zakon o delovnih razmerjih. Pomembne so tudi kolektivne pogodbe, ki lahko določajo ugodnejše določbe, kot zakoni. Predstavila sem razlike v pravicah javnih uslužbencev pri odpovedi pogodbe o zaposlitvi v primerjavi z delavci. Primerjalnopravno gledano v drugih državah članicah Evropske unije poznajo enake pravice, le po obsegu se razlikujejo. Izpostavila sem sodno prakso, ki ni formalni pravni vir, je pa sekundaren pravni vir, ki zagotavlja enotno uporabo formalnih virov.
Keywords: pravice delavcev pri odpovedi pogodbe o zaposlitvi, redna odpoved, izredna odpoved, odpravnina, odpovedni rok, kolektivna pogodba, javni uslužbenci, sodna praksa
Published: 09.03.2010; Views: 5554; Downloads: 683
.pdf Full text (463,75 KB)

Search done in 0.17 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica