| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 6 / 6
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Mikropropagacija plazeče zelene (Apium repens (Jacq.) Lag.) ekotip Kew, Velika Britanija
Karmen Bašič, 2014, master's thesis

Abstract: Namen naloge je bil vzpostaviti tkivno kulturo plazeče zelene (Apium repens (Jacq.) Lag.) iz semen, pridobljenih iz botaničnega vrta Kew v Veliki Britaniji, in vpeljati postopek hitrega razmnoževanja z mikropropagacijo. Za naše potrebe smo priredili protokol za mikropropagacijo španskega ekotipa plazeče zelene. Ekotip plazeče zelene iz Velike Britanije smo primerjali z ekotipom rastlin iz Španije. Na osnovno gojišče MS smo dodajali različne kombinacije in koncentracije rastnih regulatorjev BAP, 2iP, IBA in NAA. Rast in razvoj smo spremljali tako, da smo merili naslednje lastnosti: višina rastlin, število brstov, število stolonov, število novonastalih brstov na rastlinah in na stolonih, dolžina in število korenin. Plazeča zelena je najbolje uspevala na kontrolnem osnovnem gojišču MS brez rastnih regulatorjev. Največ brstov se je tvorilo na gojiščih MS s kombinacijo 2µM BAP in 0,5µM IBA ter s kombinacijo 2µM BAP in 0,5µM NAA. Korenine so se tvorile na vseh vcepkih na gojišču brez rastnih regulatorjev in z njimi. Zakoreninjene poganjke smo prestavili v zemljo, kjer se je uspešno aklimatiziralo vsaj 50 % rastlin.
Keywords: Apium repens, plazeča zelena, tkivna kultura, mikropropagacija, ekotip, Apiaceae, kobulnice, ex situ, ohranjanje, redke in ogrožene vrste
Published: 22.12.2014; Views: 1634; Downloads: 147
.pdf Full text (2,48 MB)

2.
Mrežekrilci (Insecta: Neuropterida) Kozjanskega regionalnega parka
Sabina Gomboc, 2013, undergraduate thesis

Abstract: Alpsko sredogorje, vinogradniško gričevje, obsoteljske ravnice, raznovrstnost narave, bogata kulturna dediščina in izročilo ter priložnosti za uživanje in sprostitev so bili razlogi, ki so leta 1981 privedli do ustanovitve Kozjanskega regijskega parka. Kozjanski park meri 19.600 ha in ima 10.000 prebivalcev. Obsega občine: Bistrica ob Sotli, Kozje, Podčetrtek, Brežice in Krško. Za Kozjanski park so značilna mokrišča, krajina visokodebelnih sadovnjakov in visoki suhi travniki, ki so globalno gledano najbolj ogroženi tipi življenjskega prostora. Namen diplomskega dela je popis favne mrežekrilcev, ki na tem območju še niso bili raziskani v dovolj velikem obsegu. V letu 2004 je bilo na tem območju najdenih 51 vrst mrežekrilcev iz 3 redov in 9 družin. Na preiskanem področju je evidentirano naslednje število vrst: iz družine Sialidae 2 vrsti, iz družine Raphidiidae 3 vrste, iz družine Coniopterygidae 5 vrst, iz družin Osmylidae in Mantispidae po ena vrsta, iz družine Hemorobiidae 12 vrst, iz družine Chrysopidae 18 vrst, iz družine Myrmeleontidae 3 vrste in iz družine Ascalaphidae 2 vrsti.. Med zabeleženimi mrežekrilci je tudi ena nova vrsta za Slovenijo: Libelloides longicornis (Linnaeus, 1764).
Keywords: Neuropterida, Megaloptera, Raphidioptera, Neuroptera, Kozjanski regijski park, naravovarstvo, redke in ogrožene vrste, Slovenija
Published: 25.10.2013; Views: 1336; Downloads: 138
.pdf Full text (425,82 KB)

3.
4.
Redke vrste gnezdečih ptic v Sloveniji
Franc Janžekovič, 2004, original scientific article

Keywords: ptice, ornitologija, Slovenija, redke vrste, oblike redkosti, gnezdilke, Rdeči seznam
Published: 10.07.2015; Views: 667; Downloads: 20
URL Link to full text

5.
Poznavanje naravovarstvene terminologije med mestnim in podeželskim prebivalstvom
Nasja Škof, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Eden izmed temeljnih pogojev za ohranjanje biodiverzitete je izobraževanje. Vedenje (poznavanje problema) zmanjšuje verjetnost napačnih odločitev pri načrtovanju. Poznavanje različnih oblik trajnostnega gospodarjenja omogoča ohranjanje ekosistemov, habitatov in habitatnih tipov. Ozaveščenost čim večjega števila ljudi pa je ključni dejavnik za ohranjanje biodiverzitete. S pomočjo ankete smo raziskali predvsem življenjski slog anketirancev, in sicer: kje kupujejo hrano; če imajo doma živali in obdelovalne površine (vrtove, njive); če v prostem času opravljajo kakšne aktivnosti v naravi… Anketirane smo razdelili v štiri podvzorce, prav tako smo podali tudi skupni vzorec celotne populacije glede na razpoložljive odgovore posameznega vprašanja v anketi. Pri poznavanju terminologije smo se osredotočili predvsem na termine kot so: biodiverziteta, Natura 2000 in svetovni dan biotske raznovrstnosti. Zanimalo nas je tudi poznavanje ogroženih vrst živali, rastlin in naravovarstvenih območij. Predvidevali smo, da ljudje, ki živijo bolj povezani z naravo bolje poznajo terminologijo, ogrožene organizme in zavarovana območja. Zavarovana območja, od najmanjših naravnih spomenikov do največjih parkov, v katera so vgrajena prizadevanja in trud generacij pred nami, so namreč bogastvo, najlepši dragulj, ki ga imamo v tej kroni, ki jo imenujemo narava. V vsakdanjem življenju se tega bogastva Slovenije velikokrat premalo zavedamo. V diplomskem delu smo naredili primerjavo med mestnim in podeželskim prebivalstvom, pri čemer smo ugotovili, da večji delež naših anketiranih predstavlja mestno prebivalstvo. Predvidevali smo, da ljudje, ki živijo na podeželju in hrano pridelajo doma, bolje poznajo zavarovana območja in ogrožene organizme. Na podlagi zbranih podatkov smo ugotovili, da je poznavanje naravovarstvene terminologije med anketiranci zelo slabo. Primerjava mestnega in podeželskega prebivalstva je pokazala, da je poznavanje naravovarstvene terminologije boljše pri podeželskem kot pri mestnem prebivalstvu. Pri poznavanju zavarovanih območij je največ anketiranih kot zavarovano območje zapisalo Triglavski narodni park, kar smo predvidevali in je tudi razumljivo, saj gre za edini in največji slovenski narodni park.
Keywords: poznavanje terminologije, zavarovano območje, biodiverziteta, Natura 2000, redke vrste.
Published: 12.09.2016; Views: 461; Downloads: 48
.pdf Full text (962,71 KB)

6.
Učinek revitalizacijskih posegov na obrežno vegetacijo na primeru mrtvice Petišovsko jezero/ Csiko legelo, Prekmurje
Valentina Pernat, 2019, master's thesis

Abstract: Mrtvice predstavljajo enega glavnih naravnih vodnih habitatov za mnoge rastlinske in živalske vrste, a v zadnjih desetletjih močno izginjajo, zato je strategija njihovega ohranjanja izjemnega pomena. Naša raziskava se je navezala na opravljeno študijo obnove izbrane mrtvice Csiko Legelo na območju JV Prekmurja (Wetman, 2011–2015). V letih 2014–2016 smo na območju reke Mure v Sloveniji, natančneje na mrtvici Csiko Legelo (Petišovsko jezero), izvedli popise vodne in obrežne vegetacije. Primerjali smo floristične popise pred (leto 2011) in po posegih (leta 2014–2016) ter s tem ugotovili trend širjenja sukcesije glede na življenjske oblike taksonov. Vzorčenja smo izvedli v treh sezonah v štirih popisnih terminih, največ vrst smo zabeležili ob tretjem vzorčenju (N=53) in najmanj vrst pri prvem vzorčenju (N=25). Skupno smo na izbranem odseku mrtvice Csiko Legelo popisali 61 različnih rastlinskih vrst. Prav tako smo ugotavljali prisotnost tujerodnih in invazivnih vrst glede na sezono ter vrst z Rdečega seznama ogroženih praprotnic in semenk. V drugi sezoni, natančneje pri tretjem vzorčenju (avgust, 2015), je bilo največ ogroženih vrst (16), v tretji sezoni oz. pri četrtem vzorčenju (september, 2016) pa najmanj (4). Od življenjskih oblik so v vseh sezonah prevladovale zelnate trajnice – hemikriptofiti (37,7 %), najmanjši delež so predstavljali grmički in polgrmički – hamefiti (0,01 %). Najvišjo abundanco (1) v vseh popisnih sezonah so izkazovale trpotčasti porečnik (Alisma plantago-aquatica), navadna krvenka (Lythrum salicaria), navadni trst (Phragmites australis), vodni sovec (Oenanthe aquatica) in paostrični šaš (Carex pseudocyperus). Izmed redkih in ogroženih vrst so se v popisih največkrat pojavile kobulasta vodoljuba (Butomus umbellatus), vodni sovec (Oenanthe aquatica), trožilnata vodna leča (Lemna trisulca), prava potočarka (Rorippa amphibia), najmanjkrat pa zlatorumena kislica (Rumex maritimus) in beli lokvanj (Nymphaea alba). Opravili smo tudi DCA analize za vse vrste in posebej za 4 izbrane vrste (Oenanthe aquatica, Butomus umbellatus, Typha latifolia, Phragmites australis). Po tej analizi smo opazili, da na izbranem odseku mrtvice poteka sukcesija v treh opaznejših fazah. Najprej so se pojavile enoletne amfibijske vrste, npr. vodni sovec (Oenanthe aquatica), prava potočarka (Rorippa amphibia), črnordeča ostrica (Cyperus fuscus), nato trajnice, kot so širokolistni rogoz (Typha latifolia), ozkolistni rogoz (Typha angustifolia), kobulasta vodoljuba (Butomus umbellatus) in navadni trst (Phragmites australis). Kasneje smo opazili že otočkasto naselitev šašev in poselitev nekaterih tujerodnih vrst, kot so žlezava nedotika (Impatiens glandulifera), pravi kolmež (Acorus calamus), tridelni mrkač (Bidens tripartita) in žvrklja (Ambrosia artemisiifolia). Zaključimo lahko, da se že v zelo kratkem času po mehanskih posegih na mrtvici dokaj hitro naselijo pionirske vrste in enoletnice, značilne za zamuljena, prehodna tla, med katerimi sta posebej izstopala Oenanthe aquatica in Rorippa amphibia. To pomeni, da so skrbno načrtovani posegi v prostor ne samo pozitivni, ampak v določenem vidiku celo nujni, v kolikor želimo dolgoročno ohraniti vitalnost mrtvic.
Keywords: mrtvica, revitalizacija, flora in vegetacija, habitatni tipi, tujerodne invazivne vrste, redke in ogrožene vrste, življenjska oblika rastlin, sukcesijske faze
Published: 19.02.2019; Views: 395; Downloads: 43
.pdf Full text (2,28 MB)

Search done in 0.09 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica