| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 28
First pagePrevious page123Next pageLast page
1.
Sinteza substituiranih poli(p-fenilen etinilenov) in poli(p-fenilen vinilenov) z emulzijskim templatiranjem
Amadeja Kokol, 2019, master's thesis

Abstract: Priprava emulzij z visokim deležem notranje faze s C-C reakcijami navzkrižnega pripajanja omogoča sintezo visoko poroznih polimernih pen. Tako pripravljene π-konjugirane poliHIPE pene so še posebej zanimive zaradi združevanja 3D makroporozne morfologije tipične za poliHIPE pene in π-konjugiranega ogrodja značilnega za konjugirane mikroporozne polimere. V sklopu magistrskega dela smo uspešno sintetizirali poli(p-fenilen etinilene) s polimerizacijo HIP emulzij in polimerizacijo v raztopini s Sonogashira reakcijo navzkrižnega pripajanja. Pripravljene poliHIPE pene imajo značilno poliHIPE strukturo, medtem, ko imajo polimeri pripravljeni v raztopini 2D cevasto morfologijo. V nadaljevanju smo na substituiranih poliHIPE penah izvedli reakciji demetiliranja in sultoniranja, da bi povečali hidrofilnost π-konjugiranega ogrodja. Uspešnost funkcionalizacije smo spremljali s FTIR in NMR spektroskopijo ter elementno analizo. Rezultati kažejo, da je bila reakcija sultoniranja uspešna v primeru poli(p-dimetoksibenzena) in neuspešna pri poli(p-nitrofenolu). V zadnjem delu magistrske naloge smo želeli izvesti sintezo substituiranih poli(p-fenilen vinilenov) z emulzijskim templatiranjem s Heckovo reakcijo navzkrižnega pripajanja. Heckovo navzkrižno pripajanje v emulziji nam ni uspelo, zato smo pripravili poli(p-fenilen vinilene) s polimerizacijo v raztopini. Rezultati kažejo, da so za Heck reakcijo primernejša polarna topila in visoke temperature. Z morfološko karakterizacijo smo potrdili klasično cvetačasto morfologijo. Določili in primerjali smo tudi specifično površino (BET) poli(p-fenilen etinilenov) in poli(p-fenilen vinilenov) pripravljenih s polimerizacijo v raztopini in ugotovili, da 2D cevasta morfologija sintetizirana s Sonogashira reakcijo daje višje površine kot cvetačasta morfologija sintetizirana s Heckovo reakcijo.
Keywords: poliHIPE, Sonogashira-Hagihara, Heck-Mizoroki, C-C reakcije navzkrižnega pripajanja, konjugirani porozni polimeri
Published: 10.12.2019; Views: 593; Downloads: 72
.pdf Full text (4,16 MB)

2.
Pojavi na površinah
Regina Fuchs-Godec, Urban Bren, 2019, other educational material

Keywords: kemija, pojavi na površinah, elektrodne reakcije, zaščitne prevleke
Published: 20.06.2019; Views: 603; Downloads: 32
.pdf Full text (4,38 MB)

3.
Priprava analoga fluoriranega alkohola v polimerni obliki
Dolores Zimerl, 2017, master's thesis

Abstract: Fluorirani alkoholi so s sinteznega stališča zelo zanimivi, saj lahko v določenih reakcijah zaradi svojih fizikalno-kemijskih lastnosti nadomestijo kovinske katalizatorje. S tem se olajša tudi čiščenje produktov, kar je še posebej pomembno pri farmacevtskih učinkovinah, kjer so zahteve po čistosti zelo stroge. V sklopu magistrske naloge smo raziskali možnost priprave fluoriranih alkoholov v polimerni obliki. Monomer bi moral tako vsebovati v svoji strukturi fluoriran alkohol in dvojno vez, preko katere bi izvedli polimerizacijo. Z retrosintezno analizo smo kot izhodni spojini izbrali bromoalken ter fluoriran keton, ki z Grignardovo reakcijo v eni stopnji zreagirata v želeni fluoriran monomer. Sinteze smo zaradi manjše hlapnosti in posledično lažje eksperimentalne izvedbe začeli na acetofenonu. Ko smo preiskali pogoje in situ tvorbe alilmagnezijevega bromida in 4-bromobut-1-enmagnezijevega bromida, smo sinteze nadaljevali na acetonu, kasneje pa še na 1,1,1,3,3,3-heksafluoropropan-2-onu, 2,2,2-trifluoro-1-feniletanonu in 2,2,2-trifluoroacetaldehidu. Pri izolaciji hlapnih alkoholov smo naleteli na težave, ki jih v danem časovnem okviru nismo popolnoma odpravili. Sintetizirane analoge alkoholov smo v naslednji stopnji kopolimerizirali s stirenom ali metil metakrilatom, za iniciacijo pa smo uporabili AIBN in DBP. Izkazalo se je, da kopolimerizacija ni potekla v želeni smeri, saj smo namesto želenega kopolimera dobili polimer z večinskim deležem polistirena, večina fluoriranega alkohola pa je ostala v monomerni obliki. V zadnjem delu smo dobljene polimere in fluorirane alkohole testirali na reakciji dihidroperoksidaciji ketonov z vodikovim peroksidom.
Keywords: fluorirani alkoholi, polimerizacija, reakcije na trdnem nosilcu, vodikov peroksid, zelena kemija
Published: 26.05.2017; Views: 962; Downloads: 72
.pdf Full text (3,40 MB)

4.
SINTEZA IN FUNKCIONALIZACIJA MAKROPOROZNIH POLIAKRILATOV
Janja Majer, 2016, doctoral dissertation

Abstract: Z verižno radikalsko polimerizacijo voda/olje in olje/voda emulzij z visokim deležem notranje faze smo pripravili visoko porozne kopolimerne nosilce na osnovi različnih akrilnih derivatov. Kot akrilne derivate smo uporabili akrilno kislino, akrilamid, metilenbsiakrilamid, 2-hidroksietil metakrilat, glicidilmetakrilat in etilenglikoldimetakrilat. Uspešno pripravljene visoko porozne kopolimere smo funkcionalizirali in primerjali njihovo reaktivnost z različnimi organskimi reakcijami. Kopolimerne nosilce na osnovi akrilne kisline in akrilamida, zamrežene z metilenbisakrilamidom, smo pripravili z različnimi molarnimi razmerji monomerov ter proučili vpliv tvorbe anhidrida na stopnjo konverzije pri funkcionalizaciji s tionil kloridom do kislinskega klorida. Prav tako smo uspešno funkcionalizirali 2-hidroksietil metakrilatni poliHIPE material z različnimi reagenti, ne da bi pri tem prišlo do hidrolize sosednje esterske vezi. Po uspešni funkcionalizaciji do kislinskega klorida v primeru kopolimera akrilne kisline in akrilamida oz. alkil halogenida v primeru 2-hidroksietil metakrilatnega poliHIPE materiala smo izvedli nadaljnjo funkcionalizacijo z aminskimi reagenti, ter tako dokazali primernost za nosilce za sinteze na trdni fazi (ang. Solid Phase Organic Synthesis, SPOS) . V drugem delu smo pripravili polimerne nosilce na osnovi glicidilmetakrilata (GMA) zamreženega z etilenglikol dimetakrilatom (EGDMA) in proučili reakcijske pogoje funkcionalizacije epoksi skupin. Namen funkcionalizacije GMA poliHIPE materialov je bil pripraviti nosilce z ionsko izmenjevalnimi skupinami na površini por ter preučitev možnosti naknadnega zamreženja oz. hiperzamreženja preko epoksi skupin. Na račun novo nastalih povezav med polimernimi verigami bi povečali volumen mikro- oz. mezopor in s tem tudi specifično površino materiala. V ta namen smo funkcionalizacijo GMA poliHIPE materialov izvedli z dvema tipoma aminskih reagentov, linearnimi in razvejanimi in najprej raziskali vpliv topila in temperature na reakcijske pogoje funkcionalizacije. Po uspešni funkcionalizaciji je bila stopnja pretvorbe glede na uporabljen aminski reagent med 20 % in 45 %. Določili smo relativno ionsko kapaciteto K(/) in dinamično vezno kapaciteto (DBC) primerjalno za GMA poliHIPE in komercialno dostopen makroporozni GMA CIM disk (ang. Convective Interaction Media, Bia Separations). Za GMA poliHIPE material smo izmerili K(/) 89.7 in DBC 59.6 mg/mL, za makroporoznim poliGMA CIM nosilec pa K(/) 203 in DBC 38.8 mg/mL. Iz rezultatov lahko zaključimo, da je relativna ionska kapaciteta je 55 % manjša v primeru GMA poliHIPE materiala, dinamična vezna kapaciteta pa je 65 % višja. Proučili smo tudi možnosti zvišanja specifične površine GMA poliHIPE materialov z naknadnim zamreženjem oz. hiperzamreženjem preko epoksi skupin. Primerjalno smo uporabili dve različni metodi, post-polimerizacijsko ter in-situ hiperzamreženje. V primeru post-polimerizacijskega hiperzamreženja smo uspešno sintetiziran GMA poliHIPE material suspendirali v primernem topilu in dodali različne aminske reagente. Ne glede na pogoje (temperatura, čas, topila, koncentracija reagenta, stopnja zamreženja GMA poliHIPE materiala) bistvenih zvišanj specifičnih površin nismo zaznali. Nasprotno pa je bilo v primeru in-situ reakcij. Aminske reagente smo umešali skupaj z monomerom GMA in zamreževalom etilenglikol dimetakrilat (EGDMA) že v fazi priprave HIP emulzij ter izvedli hiperzamreženje istočasno s polimerizacijo. V tem primeru smo zabeležili povišanje specifične površine med 100 in 400 %. Skladno s specifično površino se je povišal tudi volumen najmanjših mezopor (1.9 – 2.1 nm), ki smo ga določili s pomočjo Barrett-Joyner-Halend (B.J.H.) metode po dušikovi sorpciji. Hipoteza tvorbe mezopor med novo nastalimi povezavami polimernih verig se je tako potrdila.
Keywords: emulzije z visokim deležem notranje faze (HIPE), verižna radikalska polimerizacija, poliHIPE, sinteza na trdni fazi, organske reakcije, hiperzamreženje, poli(akrilna kislina), poli(2-hidroksietilmetakrilat), glicidil metakrilat, funkcionalizacija polimerov.
Published: 25.10.2016; Views: 1911; Downloads: 209
.pdf Full text (5,54 MB)

5.
ANALIZA IN PRIMERJAVA DVEH VRST PLITVEGA TEMELJENJA GOSTINSKEGA OBJEKTA
Sašo Bezjak, 2016, undergraduate thesis

Abstract: V diplomski nalogi so predstavljeni nekateri načini plitvega temeljenja, vrste temeljev, postopki dimenzioniranja temeljev, prednostih in slabostih posameznih vrst temeljev, pregled geomehanskega poročila in izvleček podatkov, potrebnih za projektiranje plitvih temeljev stavb, opis modula reakcije tal, možnosti izbire modela temeljnih tal, ki jih ima projektant na izbiro in raziskava natančnosti izbranega modela. V nalogi je prikaz preračuna statike in dimenzioniranja pasovnih temeljev ter temeljne plošče manjšega gostinskega objekta. Analizirali smo tudi vpliv različnih modulov reakcij tal na temeljno ploščo in pasovne temelje objekta. Vsi preračuni v diplomski nalogi so opravljeni s programsko opremo za statično analizo TOWER, katerega kratki opis je priložen v pričujoči diplomski nalogi.
Keywords: plitvo temeljenje, modul reakcije tal, Winkler, geomehansko poročilo
Published: 27.09.2016; Views: 1212; Downloads: 344
.pdf Full text (6,26 MB)

6.
VPLIV HOSPITALIZACIJE NA PREDŠOLSKEGA OTROKA
Ines Novak, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Diplomska naloga je sestavljena iz teoretičnega in empiričnega dela. Pri teoretičnem delu je bilo opredeljeno, da je hospitalizacija psihično in fizično nazadovanje otrok, kateri se dlje časa zdravijo v bolnišnični ustanovi. Poznamo različne vrste hospitalizacije, in sicer: psihično hospitalizacijo, fizično hospitalizacijo in infekcijsko hospitalizacijo. Vsaka hospitalizacija drugače vpliva na otroka. Otroci pred, med in po zdravljenju v bolnišnici doživljajo različne travme in negativne občutke. Pogosto so prestrašeni in žalostni. Odziv otrok na hospitalizacijo je odvisen od več dejavnikov. Med zdravljenjem v bolnišnici pa lahko otroci utrpijo tudi dodatne fizične poškodbe in/ali infekcijske okužbe. Z empirično raziskavo smo želeli ugotoviti, kako vpliva hospitalizacija na predšolske otroke in kako se na to le-ti odzovejo. Cilj empirične raziskave je ugotoviti čustven vpliv hospitalizacije na predšolskega otroka, odziv otroka na bolezen, odziv otroka na hospitalizacijo in vpliv sobivanja matere v bolnišnici na otroka. Diplomsko delo temelji na deskriptivni in kavzalno – neeksperimentalni metodi pedagoškega raziskovanja. Podatke smo pridobili s pomočjo anketnega vprašalnika z odprtim in zaprtim tipom vprašanj. V raziskavi je sodelovalo 48 staršev predšolskih otrok, kateri so se zdravili v bolnišnici. Analiza podatkov je pokazala, da ima hospitalizacija močan vpliv na otroka, tudi čustven. Ugotovljeno je bilo, da je ločitev od staršev vplivala na psihično reakcijo otrok, ter da so tisti otroci, ki so sobivali skupaj z materjo v bolnišnici, imeli manj problemov, prav tako pa so le-ti hitreje okrevali. Večina otrok po odpustu iz bolnišnice ni utrpela nobenih posledic.
Keywords: bolnišnica, fizična hospitalizacija, hospitalizacija, infekcijska hospitalizacija, posledice, predšolski otrok, psihična hospitalizacija, reakcije otrok, sobivanje.
Published: 22.03.2016; Views: 1302; Downloads: 311
.pdf Full text (1,14 MB)

7.
8.
KINETIKA UMILJENJA IZOPROPILACETATA
Vanja Gajšek, 2014, undergraduate thesis

Abstract: Namen diplomske naloge je bil opisati kemijsko kinetiko umiljenja izopropil acetata (CH3COOCH(CH3)2) z natrijevim hidroksidom (NaOH) v mešalnem šaržnem reaktorju pri petih različnih temperaturah (θ1 = 25 °C, θ2 = 27 °C, θ3 = 29 °C, θ4 = 31 °C in θ5 = 33 °C): CH3COOCH(CH3)2 + NaOH → CH3COONa + C3H7OH Reakcijo med izopropil acetatom in natrijevim hidroksidom smo zasledovali z merjenjem specifične prevodnosti. Z dobljenimi eksperimentalnimi vrednostmi smo določili presnovo ključnega reaktanta v odvisnosti od časa, konstanto hitrosti reakcije pri različnih temperaturah, Arheniusova parametra (aktivacijsko energijo in frekvenčni faktor) reakcije in s pomočjo teh podatkov določili red reakcije.
Keywords: konstanta hitrosti reakcije, izopropil acetat, umiljenje, specifična prevodnost
Published: 17.10.2014; Views: 1096; Downloads: 97
.pdf Full text (2,17 MB)

9.
RAZVOJ DENDRIMERNIH poliHIPE NOSILCEV KOT BAZNIH KATALIZATORJEV
Gregor Kodrič, 2014, undergraduate thesis

Abstract: PoliHIPE materiali so porozni emulzijsko pripravljeni polimeri, sintetizirani znotraj emulzij z visokim deležem notranje faze (HIPE). Zelo porozna notranja struktura jim daje posebne karakteristike, zato so uporabni pri različnih tehničnih in industrijskih aplikacijah. Raznovrstnost uporabe dosežejo s funkcionalizacijo ter modifikacijo raznih strukturnih parametrov med in po sintezi. Namen diplomskega dela je bila študija zdužitve aminskega dendrimera kot organskega baznega katalizatorja s PoliHIPE polimerom. Z vezavo teh katalizatorjev na polimerne nosilce smo hoteli združiti najboljše lastnosti obeh materialov. Tako bi imeli poleg katalitičnih lastnosti še možnost boljšega izolacijskega postopka produktov iz reakcij, možnost recikliranja takega katalizatorja, znižanja stroškov reakcij, procesi bi lahko potekali hitreje, najpomembnejša pridobitev tega postopka pa bi bila, da bi s tako funkcionaliziranimi polimernimi katalizatorji zmanjšali količino odpadne snovi pri reakcijah, kar bi moralo biti vodilo pri načrtovanju modernih sinteznih postopkov. Uporabili smo aminske dendrimere na osnovi tris-(2-aminoetil)amina. Sintezo dendrimera smo opravili tako, da smo najprej vezali akrilonitril na tris-(2-aminoetil)amin v vodi kot topilu, nakar smo vmesni nitrilni produkt reducirali do amina z LiAlH4 in tako smo dobili prvo generacijo aminskih dendrimerov. Le-te je mogoče uporabiti v namene organokatalize kot bazne katalizatorje v širokem spektru reakcij. Uporabnost tris-(2-aminoetil)amina in iz njega izhajajočih dendrimerov smo preizkušali pri aldolnih reakcijah (Knoevenagelova kondenzacija) kot testnih reakcijah. Tako smo preverili, pod kakšnimi pogoji osnovni aminski katalizator tris-(2-aminoetil)amin katalizira reakcije med benzaldehidom in tremi modelnimi ketoni različnih reaktivnosti (acetofenon, dibenzoilmetan, dimedon) in ugotovili, da se le najbolj reaktiven substrat – dimedon - pretvori v odgovarjajoč produkt kondenzacije.
Keywords: reakcije na trdnih nosilcih, PoliHIPE polimeri, aminski dendrimeri, bazni katalizatorji, obnovljivi reagenti, aldolna kondenzacija
Published: 11.09.2014; Views: 1547; Downloads: 150
.pdf Full text (6,34 MB)

10.
POROZNI POLIMERI IZ ALIFATSKIH URETANSKIH DIAKRILATOV
Davor Bezget, 2014, undergraduate thesis

Abstract: Na osnovi monomera alifatski uretanski diakrilat (AUD) smo želeli z uporabo emulzij sintetizirati porozne poliHIPE materiale. Zaradi različne uporabe poliHIPE materialov je pomembno, da poskušamo sintetizirati le te z različnimi monomeri. Posledično dobimo različne kemijske in fizikalne lastnosti. Ker so določeni poliHIPE materiali trdi in krhki, smo želeli sintetizirati bolj prožen material. V kombinaciji z alifatskim uretanskim diakrilatom smo uporabljali tudi stiren, divinil benzen, divinil adipat in tetratiol (pentaeritritol tetrakis(3-merkaptopropionat)). Sintezo smo izvajali v steklenem reaktorju. K organski fazi, ki so jo sestavljali monomeri, surfaktant, topilo in iniciator smo po kapljicah dodajali vodno fazo, ki jo je predstavljala deionizirana voda z raztopljenim kalcijevim kloridom. S pomočjo propelerskega mešala smo pri 300 obr/min po 60 min dobili emulzijo. Za polimerizacijo te emulzije smo uporabljali dva različna postopka; termično polimerizacijo in fotopolimerizacijo. Polimere smo čistili z etanolom in destilirano vodo. Monolite, ki smo jih dobili s termično polimerizacijo, smo čistili v Soxletovem aparatu. Vzorce smo sušili v digestoriju, nekatere tudi v vakuumskem sušilniku. S spreminjanjem sestave organske faze smo želeli dobiti porozen poliHIPE monolit. Stabilnost emulzije in polimerizacija je bila v večina primerih uspešna. Problem pa je nastal, ker so se monoliti v času sušenja zelo krčili. Kemijsko sestavo vzorcev smo spremljali s FTIR spektroskopijo. Za nas najpomembnejši signali so bili za vezi N-H, C-O, C=O. Ti signali nam dokazujejo vsebnost alifatskega uretanskega diakrilata v vzorcu. Strukturo vzorcev smo analizirali s SEM mikroskopijo. Te posnetke smo naredili s posušenimi vzorci in z vzorci, ki se še niso sušili. Polimerizacija stabilnih emulzij je uspela, vendar so SEM posnetki pokazali, da večina vzorcev nima tipične poliHIPE morfologije. Vzorec, ki je imel samo 5% vsebnost alifatskega uretanskega diakrilata je pokazal lepo poliHIPE strukturo. Prvi cilj, uspešna polimerizacija z alifatskim uretanskim diakrilatom, je bil dosežen. Drugi cilj je pa bil sintetizirati poliHIPE material, to pa nam je uspelo samo v primeru z malo vsebnostjo alifatskega uretanskega diakrilata.
Keywords: porozni polimeri, emulzije z visokim deležem notranje faze, poliHIPE materiali, emulzijska polimerizacija, klik reakcije, tiol-en polimerizacija
Published: 03.06.2014; Views: 2145; Downloads: 290
.pdf Full text (3,98 MB)

Search done in 0.16 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica