| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


31 - 40 / 92
First pagePrevious page12345678910Next pageLast page
31.
Določevanje stopnje depolimerizacije PET s pomočjo titracij
Vanja Spahič, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Zaradi naraščanja svetovnega prebivalstva in posledično večje proizvodnje, uporabe in odlaganja polimernih materialov, je recikliranje le-teh postala nujnost . Polietilen tereftalat (PET) je v tekstilni industriji najbolj uporabljen sintetični material, kljub temu pa je recikliranje PET-a iz tekstilnih materialov manj raziskano področje. V diplomskem delu smo PET vlakna depolimerizirali s postopkom nevtralne hidrolize, stopnjo depolimerizacije pa določili s pomočjo titracij. Rezultati so pokazali, da se je PET najbolje razgradil pri temperaturi 250 oC, tlaku 39 barov, razmerju PET : voda 1:10 ter reakcijskem času 30 min. Titracije so se izkazale za primerno metodo za ocenitev stopnje razgradnje PET-a. Zaključki diplomske naloge so obetavni in odpirajo nove možnosti raziskav na področju titracij kot hitrih in enostavnih metod.
Keywords: depolimerizacija, polietilen tereftalat, nevtralna hidroliza, recikliranje, titracije
Published: 05.10.2016; Views: 982; Downloads: 77
.pdf Full text (1,20 MB)

32.
Analiza razgradnih produktov po kemijskem recikliranju poliamida 66
Kaja Vrezner, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Veliko izdelkov iz plastične mase danes konča na odlagališčih. Kemijsko recikliranje je postopek, s katerim se želimo temu izogniti. Poliamid 6.6 smo reciklirali s postopkom hidrolize v nevtralnem in bazičnem mediju. Kot rezultat kemijskega recikliranja poliamida 6.6 smo želeli dobiti monomerne enote čim višje čistosti, zato smo v posamezen eksperiment vnašali čim manj kemikalij. Rezultate depolimerizacije smo spremljali z IR, RAMAN in 1H NMR spektroskopijo, kakor tudi z DSC analizo. Beležili smo tudi pH tekočega ostanka in maso trdnega ostanka. Opravljene analize so potrdile, da nam je uspelo vlakno PA 6.6 razgraditi na manjše oligomerne in tudi monomerne enote.
Keywords: Poliamid 6.6, recikliranje, hidroliza, IR spektroskopija, Raman spektroskopija, DSC termična analiza.
Published: 05.10.2016; Views: 1056; Downloads: 1

33.
Analiza betona z dodanimi vlakni iz recikliranih PET plastenk
Borut Meke, 2016, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu smo analizirali prisotnosti vlaken iz odpadnih PET plastenk na različne lastnosti svežega in strjenega betona. Vlakna smo pridobili s preprostim mehanskim rezanjem PET plastenk s ciljem čim manjšega vložka energije za izdelavo le-teh. Izdelali smo vzorce vlaknastega betona z 0.5 %, 1.0 % in 1.5 % volumskim deležem PET vlaken, za primerjavo rezultatov pa tudi vzorec vlaknastega betona z dodanimi komercialno dobavljivimi polipropilenskimi STRUX vlakni z 0.5 % volumskim deležem vlaken ter referenčni vzorec betona brez vlaken. Vsa vlakna smo dodali v suho betonsko mešanico. Izvedli smo osnovne preiskave svežih betonskih mešanic, na strjenih betonskih vzorcih pa tritočkovni upogibni preizkus ter preiskavo tlačne trdnosti in prostorninsko maso. Rezultati so pokazali, da dodana PET vlakna izboljšajo upogibno trdnost vlaknastega betona, medtem ko je vpliv na tlačne trdnosti vlaknastega betona praktično zanemarljiv. Najvišjo upogibno trdnost smo ugotovili na vzorcu z 1.5 % volumskim deležem PET vlaken. Najenakomernejšo porazdelitev rezultatov smo dosegli pri vzorcih z nižjim volumskim deležem vlaken. Beton se je po nastanku prve razpoke obnašal duktilno.
Keywords: vlaknasti beton, polietilen tereftalat – PET, recikliranje, PET vlakna, upogibna trdnost, tlačna trdnost, tritočkovni upogibni preizkus
Published: 12.09.2016; Views: 1515; Downloads: 119
.pdf Full text (4,29 MB)

34.
Raziskava vsebnosti elementov redkih zemelj v prenosnih telefonih
Martin Smodiš, 2016, master's thesis

Abstract: V magistrski nalogi so obravnavani elementi redkih zemelj z vidika pridobivanja, uporabe in reciklaže. Prikazane so njihove edinstvene fizikalno-kemijske lastnosti. Zaradi teh se uporabljajo pri proizvodnji visokotehnoloških naprav, npr. v zaslonih prenosnih telefonov, televizij in računalnikov, trdih optičnih diskih, visokozmogljivih magnetih, svetilih in energijsko varčnih lučeh, senzorjih vozil, vetrnih turbinah, hibridnih vozilih, kot materiali za superprevodnike, laserje, gorivne celice, kot dodatki za kovinske zlitine idr. Na osnovi predstavljene tematike smo se v raziskovalnem delu magistrske naloge osredotočili na analiziranje odsluženih prenosnih telefonov s poudarkom na identifikaciji tistih sestavnih delov, v katerih najdemo elemente redkih zemelj. Ciljano smo izvedli raziskavo vsebnosti elementov redkih zemelj (v masnih %). Statistična analiza trga prenosnih telefonov kaže, da je bilo v letu 2015 na svetovni trg danih 1,917 milijarde prenosnih telefonov, od tega na evropski trg 210,3 milijona. Količina odsluženih prenosnih telefonov je iz leta v leto višja in bo v prihodnosti povzročala vse večje negativne okoljske posledice. Rešitev je zato v reciklaži odsluženih prenosnih telefonov s pridobivanjem sekundarnih surovin, kakor tudi elementov redkih zemelj iz njihovih sestavnih delov. Glavni namen magistrske naloge je bil znanstveno ovrednotiti, ali je reciklaža elementov redkih zemelj iz sestavnih delov odsluženih prenosnih telefonov upravičena glede na to, da se za njihovo proizvodnjo letno porabi tudi do 2.000 ton elementov redkih zemelj, pridobljenih z rudarjenjem iz zemeljske skorje. Za potrditev hipoteze smo naključno izbrali šest modelov prenosnih telefonov različnih proizvajalcev, izdelanih v letih 20042015. Za reprezentativne vzorce so bili izbrani magneti (vibrator in zvočnik), ki vsebujejo elemente redkih zemelj. Za potrditev prisotnosti in določitev vsebnosti elementov redkih zemelj v posameznih sestavnih delih prenosnih telefonov smo uporabili različne tehnike karakterizacije, kot sta svetlobna in vrstična elektronska mikroskopija v kombinaciji z mikrokemičnima analizama EDS in WDS. Preiskave so pokazale, da so magneti sestavljeni iz magnetnega jedra in protikorozijske zaščitne prevleke; slednja, debeline 2426 m, je sestavljena iz treh plasti (Ni-Cu-Ni). Magnetno jedro je sestavljeno iz Fe-Nd-Pr, v novejših prenosnih telefonih pa je obogateno tudi z Gd. Z obširnimi mikrokemičnimi analizami EDS in WDS na površini magnetnih jeder (vibrator in zvočnik) je bilo ugotovljeno, da je povprečna vsebnost elementov redkih zemelj (neodima, prazeodima in gadolinija) okoli 13,5 (mas. %) oziroma 0,082 g brez upoštevanja količin elementov redkih zemelj, ki se nahajajo v elektronskem vezju, mikrofonu, zaslonu in kameri. Na osnovi pregleda literature, študij, opravljenega raziskovalnega dela in rezultatov analiz v okviru te magistrske naloge lahko zaključimo, da je reciklaža odsluženih prenosnih telefonov ekonomsko upravičena. To bo veljalo pod pogojem, da se v obdobju 20152018 v skladu z evropsko direktivo zbere 45 %, predela 80 % in reciklira 70 % od 210,3 milijona odsluženih prenosnih telefonov, ki so bili dani na evropski trg v letu 2015. Naši izračuni kažejo, da bi lahko pri tej količini odsluženih prenosnih telefonov z ustreznimi reciklažnimi postopki ponovno pridobili približno 4.345 kg elementov redkih zemelj. Z okoljskotrajnostnega vidika je reciklaža prenosnih telefonov vsekakor upravičena in nujno potrebna, saj na ta način pomembno prispevamo k zmanjšanju nenadzorovanega kopičenja odpadne električne in elektronske opreme, k učinkoviti rabi virov, uravnoteženju trga elementov redkih zemelj, ponovnemu pridobivanju dragocenih sekundarnih surovin ter ne nazadnje k zmanjšanju negativnih vplivov na okolje.
Keywords: elementi redkih zemelj, kemijska sestava, statistična analiza, recikliranje, okoljska tveganja, prenosni telefoni
Published: 25.08.2016; Views: 803; Downloads: 135
.pdf Full text (6,39 MB)

35.
MOŽNOST UPORABE OBDELANE KOMPOSTNE VODE KOT GNOJILO
Tanja Kondić, 2015, master's thesis

Abstract: Kompostna voda je stranski produkt razgradnje organskih odpadkov. Med procesom razgra-dnje organskih odpadkov se tvori voda, ki se počasi pretaka po kompostu, pri tem pa se bogati z nevarnimi snovmi, kot so težke kovine. Pri tem lahko povzroči veliko onesnaženje, če jo neobdelano izpustimo v vodotok. Bolje je, če se lahko ponovno uporabi, predvsem kot gnojilo, saj vsebuje visoke koncentracije hranil, ki jih rastline potrebujejo za svojo rast. V magistrskem delu smo v začetni fazi kompostno vodo mehansko očistili (centrifugiranje) ter izvedli analize, kot so: pH, κ, KPK, motnost, težke kovine in fosfor. Sledila je obdelava kompostne vode s hitozanom (v obliki nanodelcev) različnih koncentracij pri različnih pH vrednostih. Po fizikalno – kemijski ločitvi vodne faze od kovinskega kelata hitozana, smo določili vsebnost kovin v obdelani kompostni vodi s pomočjo atomske absorpcijske spektro-fotometrije. Ugotovili smo, da ima pri obdelavi vode z raztopino hitozana veliko vlogo pH raztopine, saj pri višjih pH vrednostih, zaradi konformacije klobčiča in večje specifične površine, hitozan odstrani več težkih kovin. Nadalje smo tako obdelano kompostno vodo analizirali glede na zahteve gnojil ter preverili uporabnost le-te s kalilnimi testi vrtne kreše Lepidium sativum L. Na podlagi rezultatov smo obdelano vodo s hitozanskimi nanodelci uvrstili v potencialni tip mineralnega substrata ali tip gnojila.
Keywords: kompostna voda, hitozan, hitozanski nanodelci, kovine, gnojilo, recikliranje, kalilni test.
Published: 30.10.2015; Views: 865; Downloads: 53
.pdf Full text (2,10 MB)

36.
Kompostiranje tekstilnih materialov
Polona Korošec, 2012, undergraduate thesis

Abstract: V okviru diplomskega dela smo kompostirali določene naravne in sintetične tekstilne materiale. Postopek kompostiranja bi lahko uporabljali za recikliranje tekstilnih odpadkov. Kompostiranje viskoze, volne, bombaža ( naravni tekstilni materiali) in PES ter PA 6,6 (sintetični tekstilni materiali) je potekalo tri mesece. Mesečno smo spremljali spremembe na vzorcih s pomočjo gravimetrične metode in metode vizualnega ocenjevanja in evidentiranja vzorcev med kompostiranjem. Vzorci iz viskoze, volne in bombaža so se po treh mesecih kompostiranja v celoti oziroma delno razgradili, pri vzorcih iz PES in PA 6,6 pa ni prišlo do razgradnje.
Keywords: tekstilni odpadki, recikliranje odpadkov, biorazgradljivost, kompostiranje tekstilnih materialov, kompost, viskoza, volna, bombaž, poliester, poliamid, gravimetrična metoda, vizualno ocenjevanje
Published: 27.10.2015; Views: 1025; Downloads: 123
.pdf Full text (2,02 MB)

37.
Recikliranje mešanic tekstilnih materialov
Jana Šerod, 2015, master's thesis

Abstract: V zadnjih desetletjih je zaradi vse višjega življenjskega standarda ter globalne rasti prebivalstva, močno narastla tudi količina proizvedenih in uporabljenih tekstilnih materialov. Posledično se je povečala tudi količina odpadnega tekstila, upravičeno pa lahko sklepamo, da bo le-ta v prihodnjih letih le še naraščala. Po ocenah strokovnjakov naj bi na odlagališčih odpadkov končalo kar 70 % odpadnih tekstilnih materialov, vsi ti nepredelani odpadki pa predstavljajo ogromen neuporabljen vir sekundarnih surovin in negativni ogljični odtis za okolje. V magistrski nalogi smo se lotili raziskovanja možnosti kemijskega recikliranja tekstilnega materiala bombažnega, volnenega in poliestrnega izvora, oziroma tekstilnih mešanic omenjenih komponent. Odločili smo se za izbiro kemikalij in pogojev, s katerimi bi dosegli čim višjo učinkovitost, hkrati pa bi bil postopek še vedno čim bolj ekološko in ekonomsko sprejemljiv. Razgradnjo naravnih vlaken (bombaža in volne) smo tako izvajali z uporabo H3PO4 (fosforjeve (V) kisline). Pri tem smo razmišljali tudi o nadaljnji uporabi produkta, ki bi ga še posebej zaradi prisotnosti fosforjevih ionov lahko uporabili v pridelavi umetnih gnojil. Za razgradnjo poliestrnega materiala smo uporabili proces nevtralne hidrolize pri dveh različnih razmerjih med poliestrom in vodo. Pri tem smo dosegli depolimerizacijo poliestra (PET) do osnovnih gradnikov: tereftalne kisline (TK) in etilen glikola (EG). Izvedbi reakcije razgradnje eno-komponentnih materialov je sledilo ločevanje dvo-komponentnega materiala, ki je bil sestavljen iz kombinacije bombaža in poliestra oziroma volne in poliestra. Razgradnjo naravnih vlaken ter ločevanje tekstilnih komponent smo izvajali v steklenem reaktorju, medtem ko smo za nevtralno hidrolizo poliestra uporabili posebej v ta namen izdelan visokotlačni in visokotemperaturni reaktor. Na podlagi raziskave smo ugotovili, da lahko z uporabo H3PO4 kisline uspešno razgradimo naravna vlakna, kot sta bombaž in volna, največji vpliv na izkoristek reakcije pa imata izbrana koncentracija kisline in reakcijski čas. Podobno smo ugotovili tudi pri eksperimentih ločevanja mešanic omenjenih naravnih vlaken s poliestrom, v katerih je poliestrni material ostal kemijsko nespremenjen. Na osnovi rezultatov nevtralne hidrolize smo ugotovili, da je mogoče PET zgolj s pomočjo vode, povišane temperature in tlaka depolimerizirati do osnovnih enot. Po prečiščenju trdega reakcijskega produkta smo pridobili tereftalno kislino (TA) visoke čistosti. Ugotovili smo, da na izkoristek nevtralne hidrolize vplivata tako čas reakcije, kot tudi razmerje med PET materialom in vodo, ki posledično vpliva tudi na delovni tlak v sistemu.
Keywords: depolimerizacija, nevtralna hidroliza PET, kemijsko recikliranje, tekstilni materiali, recikliranje mešanih materialov, poliester, bombaž, volna
Published: 09.10.2015; Views: 1282; Downloads: 160
.pdf Full text (3,68 MB)

38.
Reorganizacija sistema ravnanja z odpadno embalažo - podjetje Kostak d.d.
Liljana Kodrič, 2015, bachelor thesis/paper

Abstract: V diplomski nalogi je obravnavana problematika ravnanja z odpadno embalažo na območju občin Krško. Predvsem je obravnavan sistem ravnanja z odpadno embalažo, obdelavo odpadne embalaže in seveda kako obdelati odpadno embalažo, da bi bilo le-te čim manj.
Keywords: embalaža, odpadki, odpadna embalaža, reorganizacija, sistem za ravnanje z odpadki, recikliranje.
Published: 07.09.2015; Views: 1296; Downloads: 91
.pdf Full text (426,21 KB)

39.
Elektronski odpadki in njihova predelava v Sloveniji
Miriam Štucin, 2015, master's thesis

Abstract: V elektronski industriji se je v zadnjem desetletju zgodil velik preobrat, revolucija, ki je povečala volumen in število vrst nevarnih odpadkov. Z nenehnim spreminjanjem industrializacije in urbanizacije tehnologija močno vpliva tudi na zdravje človeka. Vedno večja uporaba škodljivih snovi in materialov pri izdelavi elektronike ob nepravilni predelavi povečuje onesnaževanje zraka, zemlje in vode, ter vpliva na nepravilno delovanje človeških organov. Vsakodnevno se kopičijo komunalni odpadki, ki vsebujejo odvržene elektronske in električne izdelke, in v največjih količinah končajo v nerazvitih državah oziroma državah, kjer se industrializacija šele začenja. Kopičijo se na odlagališčih v nepredstavljivih količinah. Vse električne in elektronske odpadke, ki so jih lastniki zavrgli zaradi nedelovanja njihovih funkcij in obrabe, imenujemo e-odpadki. Ker e-odpadki predstavljajo resne okoljske in zdravstvene nevarnosti za ljudi, predvsem pa hude razmere prebivalcev držav v razvoju, je nujno potrebna rešitev tega drastično naraščajočega problema. Pobude, ki so jih do sedaj predstavile vodilne države, temeljijo na učinkoviti tehniki recikliranja in uporabi takih materialov že pri izdelavi električnih izdelkov, da ne ogrožajo zdravja ljudi in naravnih virov. Področje reciklaže naj bi bilo urejeno s točno določenimi predpisi, ki naj bi veljali po vsem svetu, v vseh državah. Recikliranje elektronskih odpadkov naj poteka v zagrajenih reciklažnih centrih namenjenih izključno predelavi e-odpadkov, z urejenimi zaščitnimi ukrepi in varnostjo delavcev, ter s čistilno napravo za čiščenje zraka. To potrjujejo tudi prebivalci Slovenije, ki so v raziskavi »Elektronski odpadki v Sloveniji« izrazili nezadostno poznavanje problematike pojma e-wastea in zakonodaje, ki ureja področje predelave. Analiza izbranih podatkov je potrdila domneve o nepripravljenosti Slovenije na soočenje s porastom elektronskih odpadkov in njihove reciklaže. Pogoj za veliko kopičenje elektronskih odpadkov ni v velikosti države, saj je slovenski trg elektronike majhen v primerjavi s svetovnim trgom, in bi potemtakem morali imeti malo nakopičenih el. odpadkov. Nepripravljenost slovenskih prebivalcev na kosanje z novonastalim tehnološko hitro rastočim problemom el. odpadkov kaže na potrebo po izboljšanju trenutnega stanja. To je mogoče doseči s povezavo ustrezne politične zakonodaje in z mednarodnimi predpisi, ter z ustrezno ozaveščenostjo uporabnikov elektronskih naprav in njihovega recikliranja.
Keywords: odpadki, elektronski odpadki, odlagališča, nevarne snovi, skladiščenje, recikliranje, magistrska dela
Published: 18.08.2015; Views: 1074; Downloads: 255
.pdf Full text (641,65 KB)

40.
Search done in 0.3 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica