| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


21 - 30 / 92
First pagePrevious page12345678910Next pageLast page
21.
22.
Ravnanje z odsluženim fotonapetostnim sistemom
Martin Špes, 2017, master's thesis

Abstract: Fotonapetostni sistemi s pomočjo svojih komponent pretvarjajo svetlobno energijo v električno. Njihovo število se iz leta v leto povečuje, posledično tudi zaradi tega, ker koristijo energijo iz obnovljivih virov. Zaradi specifike fotonapetostnega modula nastopijo težave, ko ta konča kot odpadek, saj so njegovi postopki recikliranja precej dragi in zahtevni. V magistrskem delu je predstavljen celoten fotonapetostni sistem, njegove komponente in njegove možnosti recikliranja. Analizirano je stanje slovenskega fotonapetostnega trga in stanje na področju slovenske zakonodaje, ki zajema odpadne fotonapetostne module. Na podlagi analize o stanju slovenskega fotonapetostnega trga je podana ocena o količinah odpadnih fotonapetostnih modulov, ki jih lahko pričakujemo v naslednjih letih. Da bi odsluženim fotonapetostnim modulom povečali dodano vrednost, smo predstavili idejo, da fotonapetostne module povežemo s krožnim gospodarstvom.
Keywords: fotovoltaika, fotonapetostni sistem, zakonodaja, recikliranje, krožno gospodarstvo
Published: 16.01.2018; Views: 599; Downloads: 68
.pdf Full text (3,00 MB)

23.
Ločitev elastana in poliakrilonitrila iz tekstilnih mešanic s poliamidi in polietilentereftalatom z raztapljanjem za nadaljnje kemijsko recikliranje
Dane Lojen, 2017, master's thesis

Abstract: Kemijsko recikliranje polimerov lahko prispeva k zmanjšanju količine odpadnih polimerov in porabe primarnih surovin ter energije, vendar je za uspešno kemijsko recikliranje mešanic polimerov pomembna predhodna ločitev komponent. Preučevali smo ločitev elastana (EL) in polikrilonitrila (PAN) od poliamidov in polietilentereftalata (PET) v tekstilnih mešanicah z raztapljanjem v N,N-dimetilformamidu (DMF) in obarjanjem. Izvedli smo tudi kemijsko razgradnjo PA 6 in PA 6.6 z nevtralno hidrolizo. Vzorce smo analizirali z gravimetrično analizo, FTIR in Raman spektroskopijo. Ugotovili smo, da je bila ločitev PAN oziroma EL iz mešanic PA 6 / PA 6.6 / PET uspešna pri temperaturi 70 °C. Njuno obarjanje iz raztopin v DMF je bilo večinoma uspešno pri realnih vzorcih, neuspešno pa pri pripravljenih vzorcih. Sklepamo, da je bila uspešnost obarjanja PAN in EL odvisna od dodatkov v mešanicah polimerov, ki smo jih ločevali z raztapljanjem, in lahko otežujejo obarjanje ter aglomeracijo delcev v raztopini. Pri temperaturi vrelišča DMF ločitev EL od PA 6 ni bila uspešna. Nevtralna hidroliza PA 6 pri temperaturi 250 °C, avtogenem tlaku in reakcijskem času 1 h je bila le delno uspešna, saj se je v vodotopne produkte razgradilo le 49 % mase vhodnega PA 6. Nevtralna hidroliza PA 6.6 je bila pri zelo podobnih pogojih neuspešna, saj se je razgradilo v vodotopne produkte le 22 % vhodnega PA 6.6. Za povečanje izkoristka nevtralne hidrolize PA 6 in PA 6.6 bi bilo potrebno spremeniti reakcijske pogoje.
Keywords: ločitev z raztapljanjem, kemijsko recikliranje, nevtralna hidroliza, poliamid 6, poliamid 6.6, polietilentereftalat, elastan, poliakrilonitril
Published: 12.12.2017; Views: 621; Downloads: 85
.pdf Full text (4,43 MB)

24.
Kemijsko recikliranje polietilen tereftalata in karakterizacija nastalih razgradnih produktov
Dea Marko, 2017, master's thesis

Abstract: V zadnjih letih je zaradi vse višjega življenjskega standarda ter rasti prebivalstva, močno narasla količina proizvedenih in uporabljenih tekstilnih materialov. Povečala se je tudi količina odpadnega tekstila, lahko pa sklepamo, da se bo ta v prihodnje še povečala. Polietilen tereftalat je danes tretji najbolj razširjen polimer, za polietilenom in polipropilenom. V tekstilni industriji je najbolj uporabljen sintetični material za izdelavo vlaken. V raziskavi smo se ukvarjali s problematiko recikliranja PET vlaken. Predpostavljali smo, da bomo kot glavni produkt izolirali monomer tereftalne kisline. Metoda, ki smo jo uporabili je nevtralna hidroliza PET vlaken v visokotlačnem reaktorju, ki nam omogoča višjo čistost izhodnih snovi – tereftalne kisline in etilen glikola. Izvedli smo izolacijo in čiščenje nastalih produktov s pomočjo kislinsko bazne ekstrakcije in destilacije. Nastale produkte smo analizirali z infrardečo spektroskopijo. Cilj magistrskega dela je bil raziskati razgradne produkte po kemijskem recikliranju PET vlaken v visokotlačnem reaktorju pod različnimi pogoji. Spreminjali smo temperaturo, čas in razmerje med uporabljenim tekstilnim materialom in topilom in nato analizirali nastale razgradne produkte. Ugotovili smo, da so pride do popolne depolimerizacije PET vlaken do tereftalne kisline pri naslednjih pogojih: T = 250 °C in t = 10 min (vzorec D2).
Keywords: kemijsko recikliranje, razgradnja PET, tereftalna kislina, IR spektroskopija
Published: 05.10.2017; Views: 1183; Downloads: 183
.pdf Full text (2,65 MB)

25.
Hidrolizna depolimerizacija kot postopek recikliranja odpadnega poliamidnega tekstila - analiza produktov razgradnje
Tadej Ojsteršek, 2017, master's thesis

Abstract: V sklopu magistrskega dela smo izvedli nevtralno, alkalno in kislinsko hidrolizo (depolimerizacijo, kemijsko recikliranje) realnih vzorcev odpadnega poliamidnega tekstila pri različnih reakcijskih pogojih. Zaradi neraziskanosti postopkov ločitve produktov po alkalni in kislinski hidrolizi poliamidnih materialov smo s pomočjo premišljenih preizkusov opravili študijo ločitve produktov, ki je nakazala nekaj smernic za rešitev problema. Alkalna in kislinska hidroliza sta omogočili boljšo depolimerizacijo kot nevtralna hidroliza, zaradi česar bi lahko bili ob dodelanem sistemu ločitve nastalih produktov zelo uporabni v praksi pri recikliranju poliamidnih tekstilnih odpadkov.
Keywords: Poliamidi, polimeri, recikliranje, hidroliza, odpadki, tekstil
Published: 04.10.2017; Views: 1036; Downloads: 173
.pdf Full text (2,09 MB)

26.
Karakterizacija razgradnih produktov poliestrnih vlaken po kemijskem recikliranju
Katja Kuzmič, 2017, undergraduate thesis

Abstract: Poliester v kategoriji polimernih materialov zaradi široke uporabnosti zavzema visok delež v svetovni proizvodnji tekstila in plastičnih mas, ki neprestano narašča. Z ekonomskega in okoljevarstvenega vidika je zato potrebno recikliranje. Tekom diplomskega dela smo poliestrna vlakna reciklirali po postopku nevtralne hidrolize v visokotemperaturnem in visokotlačnem reaktorju. Produkte hidrolize smo nato okarakterizirali z metodo infrardeče spektroskopije s Fourierjevo transformacijo in z metodo potenciometričnih titracij v nevodnem mediju z uporabo treh različnih topil (dimetil sulfoksida, kombinacija topil toluena in etanola ter benzil alkohola) z namenom določitve končnih karboksilnih skupin. Na podlagi dobljenih rezultatov smo lahko sklepali o učinkovitosti depolimerizacije pri različnih reakcijskih pogojih. Ugotovili smo, da se poliestrna vlakna najbolje razgradijo pri reakcijskih pogojih 250 °C, masno razmerje vlakna : voda 1:10 in 30 min reakcijskega časa po doseženi željeni temperaturi in tlaku. Dimetil sulfoksid se je izkazal za najustreznejše topilo za določitev končnih karboksilnih skupin s potenciometrično titracijo produktov v obliki prahu, benzil alkohol pa za produkte v obliki vlaken.
Keywords: poliester, recikliranje, hidroliza, titracije, FTIR
Published: 08.09.2017; Views: 932; Downloads: 119
.pdf Full text (1,86 MB)

27.
Možna rešitev čiščenja odpadnih voda iz tekstilne industrije
Alenka Majcen Le Marechal, Darinka Brodnjak-Vončina, Darko Golob, Nina Novak, 2006, original scientific article

Abstract: Odpadne vode iz tekstilne industrije, ki nastajajo pri plemenitenju tekstilnih materialov, so zaradi svoje obarvanosti in heterogene sestave tako estetski kot tudi ekološki problem. V članku je opisan evropski projekt ADOPBIO, ki ponuja alternativno rešitev čiščenja teh odpadnih voda. Namen projekta ADOPBIO je razviti in ponuditi rešitev čiščenja in recikliranja odpadne vode iz tekstilne plemenitilne industrije. Cilj projekta je razviti metodo, ki zagotavlja popolno razbarvanje in 75-odstotno recikliranje odpadne vode iz plemenitilnic. ADOPBIO združuje dve najboljši razpoložljivi tehniki za čiščenje odpadne vode: tehniko AOP z bioflotacijo. Ta kombinacija metod čiščenja odpadnih voda iz tekstilne industrije do začetka projekta še ni bila preizkušena. Vloga Oddelka za tekstilne materiale in oblikovanje pri tem projektu je bila raziskati in proučiti možnost razbarvanja odpadnih voda iz dveh sodelujočih tekstilnih podjetij z naprednima oksidacijskima postopkoma: s postopkom, pri katerem aktiviramo $H_2O_2$ termično ob prisotnosti katalizatorja, in s postopkom, kjer aktiviramo $H_2O_2$ z UV žarki. Z obdelavo termo/$H_2O_2$/katalizator, ki ji je sledila obdelava UV/$H_2O_2$, smo za odpadne vode iz podjetja TSP v povprečju dosegli 70-odstotno razbarvanje, za odpadne vode iz podjetja Blondel pa 87-odstotno razbarvanje.
Keywords: tekstilna industrija, odpadne vode, čiščenje odpadnih vod, razbarvanje, recikliranje, napredni oksidacijski postopki, bioflotacija, regulacijska programska oprema, umetne nevronske mreže, Plackett-Burmanov eksperimentalni načrt
Published: 31.08.2017; Views: 1094; Downloads: 87
.pdf Full text (1,13 MB)
This document has many files! More...

28.
UPORABA ODPADNIH PNEVMATIK V ENERGETIKI
Miha Jereb, 2016, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu obravnavamo dejavnost izrabe avtomobilskih pnevmatik na področju energetike. Temelji na učinkovitosti izrabe potencialne energije, ki nam jo predstavljajo izrabljene pnevmatike. Prav tako pa se v diplomi sklicujemo na okoljsko problematiko in splošno ekologijo. Delo predstavlja splošno študijo s področja energetske in ekonomične učinkovitosti izrabe odpadnih gum.
Keywords: izrabljene pnevmatike, odpadne pnevmatike, guma, recikliranje, granulat
Published: 03.02.2017; Views: 1010; Downloads: 127
.pdf Full text (2,14 MB)

29.
RECIKLAŽA TONERJEV IN KARTUŠ Z VIDIKA POTROŠNIKOV
Katja Žebovec, 2016, bachelor thesis/paper

Abstract: Dandanes je ponudba tonerjev in kartuš dostopna v trgovinah s tehničnim blagom ali preko spletnih trgovin. Vse bolj cenovno dostopne tonerje in kartuše ponujajo spletni trgovci. Kupce spodbujajo z raznovrstnimi akcijami, kot je brezplačna dostava, raznovrstna ponudba kompatibilnih tonerjev ter kartuš, popusti ter ostalimi akcijami, zato se posledično vse več kupcev odloča za nakup preko spletnih trgovin. Ponudniki preko spletnih trgovin večinoma ne prevzemajo odpadnih tonerjev in kartuš, kar povzroči zaskrbljenost glede varovanja okolja, saj odločitev, ali se bo odpadni toner recikliral, ali ne, prepuščajo potrošnikom. Drugi problem, s katerim se srečujemo, je povečanje prodaje neoriginalnih oz. kompatibilnih tonerjev in kartuš iz azijskega trga po zelo nizkih konkurenčnih cenah v primerjavi z originalnimi ali obnovljenimi tonerji. Na tržišču jih imenujemo kompatibilni tonerji, ki predvsem predstavljajo okoljevarstveni problem, saj so le za enkratno uporabo, sestavljeni iz manj kakovostnih materialov ter posledično bolj škodljivi za okolje in zdravje potrošnika. Za temo diplomske naloge smo se odločili na podlagi naše dejavnosti v podjetju Biro pisarna, Katja Žebovec s.p. Glavna dejavnost podjetja je najem ter prodaja kopirnih naprav ter posledično tonerjev in kartuš. In tudi sami smo želeli ugotoviti, zakaj največ potrošnikov povprašuje po kompatibilnih tonerjih in raziskati možnosti recikliranja tonerjev in kartuš. Ugotovili smo, da je ključni problem odsotnost obveščanja ter informiranja potrošnikov. Ponudniki bi z informiranjem dosegli premišljene kupce, katerim ni pomemba le cena, vendar tudi dolgoročna naložba za varnost okolja, kakovost izpisa ter med drugim to, da ne skrajšujejo življenjsko dobo kopirne naprave ali tiskalnika.
Keywords: tonerji, kartuše, nevarni odpadki, recikliranje, kompatibilni tonerji/kartuše, originalni tonerji/kartuše, obnovljeni tonerji/kartuše, ponovno polnjenje.
Published: 08.11.2016; Views: 771; Downloads: 65
.pdf Full text (1,69 MB)

30.
ORGANIZACIJSKI MODEL RECIKLIRANJA ODSLUŽENIH OSEBNIH VOZIL V REPUBLIKI SLOVENIJI
Amer Šehović, 2016, bachelor thesis/paper

Abstract: V diplomskem delu smo predstavili organizacijski model recikliranja odsluženih vozil v Republiki Sloveniji. Osredotočili smo se predvsem na tri največje probleme. Prvi problem je premalo oddanih vozil v razgradnjo. Rešili smo ga tako, da bi zadnji lastnik vozila, ki bi pripeljal vozilo v razgradnjo znotraj sheme Ekomobil, dobil eko bon, ki bi ga unovčil pri nakupu novega avtomobila. Eko bon bi se financiral iz prodaje naftnih derivatov, in sicer bi za vsak prodan liter zaračunali dodatno en eko cent. Drugi problem je vztrajno padanje prodaje vozil domačim kupcem in s tem staranje voznega parka. To smo rešili že delno posredno, saj bi eko boni povečali prodajo. Za pravi zagon prodaje bi v dogovoru s prodajalci in uvozniki le-ti ponudili dodatni popust za imetnike eko bona. Tretji problem je evidenca odjavljenih vozil z izjavo o lokaciji vozila, ki je v realnosti popolnoma netočna. To smo rešili z uvedbo davka na odjavljena vozila. V določenem prehodnem obdobju bi lastniki vozil sami sporočili na upravni enoti, da vozila ni več na lokaciji. Po tem obdobju bi okoljski inšpektorji ukrepali.
Keywords: izrabljena motorna vozila, recikliranje vozil, razgradnja vozil
Published: 27.10.2016; Views: 702; Downloads: 90
.pdf Full text (496,37 KB)

Search done in 0.33 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica