| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 92
First pagePrevious page12345678910Next pageLast page
1.
Uporaba pod- in nadkritične vode za predelavo odpadne plastike
Maja Čolnik, 2021, doctoral dissertation

Abstract: Doktorska disertacija obravnava kemijsko razgradnjo najpogosteje uporabljenih plastičnih odpadkov z uporabo pod- in nadkritične vode v uporabne produkte. Doktorsko disertacijo smo razdelili na tri dele. V prvem delu doktorske disertacije smo izvedli hidrotermično razgradnjo brezbarvnih in barvnih odpadnih PET plastenk. Poskuse smo izvajali v visokotemperaturnem in visokotlačnem šaržnem reaktorju pri temperaturah od 250-400 °C in reakcijskem času od 1-30 minut. Pri hidrolizi PET odpadkov so nastali primarni in sekundarni produkti. Glavni produkt razgradnje je bila TPA, ki smo jo po reakciji prečistili in določili izkoristek reakcije. Ugotovili smo, da pri 300 °C in 30 min v podkritični vodi dobimo najvišje izkoristke TPA iz brezbarvnih (90,0 ± 0,4% ) kot tudi iz barvnih (85,0 ± 0,2%) PET odpadnih plastenk. Čistote nastalih TPA smo analizirali s pomočjo HPLC, FTIR in TGA/DSC metod in ugotovili, da so njihove čistote zelo visoke in znašajo med 93-98%. Tekom reakcije so nastajali sekundarni produkti, kot so benzojska kislina, 1,4-dioksan, acetaldehid, IPA in CO2. S pomočjo analiziranih komponent v vodni in plinski fazi smo predpostavili mehanizem razgradnje PET odpadkov. Ocenili smo ekonomski in okoljski vpliv hidrotermične razgradnje PET. Ugotovili smo, da če bi povečali laboratorijski proces na industrijsko merilo, bi na letni ravni dosegli dobiček od prodaje TPA in bi znašal okrog 81 000 €. Pri tem bi kemijsko degradirali skoraj 1400 ton PET odpadkov. Okoljsko analizo hidrotermične razgradnje PET smo izvedli s pomočjo programske opreme OpenLCA in bazo podatkov Ecoinvent 3.6. Ugotovili smo, da so k splošnemu obremenjevanju okolja največ prispevale kategorije morska ekotoksičnost, globalno segrevanje in toksičnost za ljudi. Prav tako smo tekom študije o razgradnji PET odpadkov v podkritični vodi predstavili tudi kinetiko razgradnje kot ireverzibilno zaporedno reakcijo, kjer smo določili, da so reakcije za vse razgradne produkte 1.reda. V drugem delu doktorske disertacije smo v nadkritični vodi degradirali poliolefine (PE in PP). Študirali smo razgradnjo PE in PP odpadne plastike ter za primerjavo degradirali še osnovni LDPE. Prav tako smo spremljali vpliv katalizatorja ocetne kisline na potek, razgradnjo in sestavo nastalih produktov. Eksperimente smo izvajali od 380 °C do 450 °C. Tekom razgradnje so v primeru PP in PE odpadkov nastale štiri faze oljna, plinska, vodna in trdna, med tem ko so v primeru osnovnega LDPE nastale le tri faze. Trdni preostanek pri PP in PE odpadkih smo pripisali razpadu aditivov. Metodo za določevanje lahkih ogljikovodikov in CO2 v plinski mešanici smo tudi razvili in validirali. Plinska faza je vsebovala lahke ogljikovodike (C1 do C6) in CO2, medtem ko oljno fazo po večini sestavljajo nasičeni in nenasičeni alifatski ogljikovodiki, aliciklični ogljikovodiki, aromatski ogljikovodiki in alkoholi. V primeru dodatka ocetne kisline smo ugotovili rahlo povišanje nastanka metana in CO2 v nastali plinski mešanici, zaradi razgradnje ocetne kisline v nadkritični vodi. Z višanjem reakcijskih pogojev je nastajalo manj oljne in več plinske faze. Na osnovi pridobljenih podatkov smo predstavili možen mehanizem razgradnje PP in PE v nadkritični vodi. V tretjem delu doktorske disertacije smo študirali razgradnjo PVC odpadkov v nadkritični vodi pri temperaturi od 400-425 °C in časih od 30-60 min. Ugotovili smo, da PVC odpadki razpadejo na oljno, plinsko, vodno in trdno fazo. Maso kloridnih ionov v vodni fazi smo določili s pomočjo titracijske metode. Pri 400 °C in 30 min smo dobili najvišji izkoristek. Kemijsko sestavo oljne in plinske faze smo določili s pomočjo GC/MS metode. Ugotovili smo, da oljna faza podobno kot pri PE ali PP v glavnem vsebuje nasičene in nenasičene alifatske ogljikovodike, aliciklične ogljikovodike, aromatske ogljikovodike in alkohole. V primeru PVC plastike, pa smo v oljni fazi zasledili še halogenirane ogljikovodike (kloroalkane). Plinska faza je vsebovala le lahke ogljikovodike in CO2.
Keywords: Pod- in nadkritična voda, odpadna plastika, kemijsko recikliranje, polietilen tereftalat, polietilen, polipropilen, polivinilklorid, kinetika, tereftalna kislina, benzojska kislina, acetaldehid, 1, 4- dioksan, izoftalna kislina, plini, ogljikovodiki, surovo olje, gorivo
Published: 11.06.2021; Views: 86; Downloads: 0
.pdf Full text (4,64 MB)

2.
Analiza problematike ravnanja z odpadki v sloveniji
Sandra Janžekovič, 2021, undergraduate thesis

Abstract: Svetovni razvoj prinaša vsak dan več novih iznajdb in pridobitev, na žalost pa tudi vsak dan več odpadkov in bolj onesnaženo okolje. V boju proti zmanjševanju nastajanja odpadkov je vse več posameznikov in organizacij, ki delujejo v okviru okoljske politike in se trudijo izboljšati naravne razmere. Velik problem onesnaževanja okolja predstavljajo odpadki in v želji po zmanjšanju le-teh smo se jih odločili raziskati v diplomskem delu. Diplomsko delo je sestavljeno iz dveh delov; teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu bomo raziskali ključne pojme, ki pripeljejo do nastalih odpadkov. Najprej bomo pogledali kakšni so človekovi vplivi na ekološko krizo, potem se bomo osredotočili na okoljsko politiko in definirali kaj pravzaprav ta pojem pomeni, kako se okoljska politika izvaja in katere zahteve mora izpolnjevati. Opisali bomo še zeleno gospodarstvo in v sklopu tega opisali strategijo razvoja zelenega gospodarstva v Sloveniji, nato bomo opredelili še trajnostni razvoj. Velik del teorije bo zavzelo opisovanje odpadkov. Razčlenili bomo kaj pomeni pojem odpadki, katere odpadke ločimo glede na vir nastajanja, kako ravnati z odpadki in kaj moramo pri ravnanju z odpadki upoštevati. V teoretičnem delu bomo ugotavljali kakšno je dejansko stanje ravnanja z odpadki v Sloveniji v obdobju med leti 2014 in 2018. S pomočjo spletne strani SURS bomo pregledali koliko odpadkov je v teh petih letih v Sloveniji nastalo, koliko jih je nastalo iz gospodinjstev in koliko iz gospodarskih dejavnosti. Nadalje bomo pogledali kaj se je z njimi dogajalo oz. kako so z njimi ravnali. Pogledali bomo le par načinov ravnanja z odpadki, ki so najbolj pogosti in zato želimo o njih kar čim več izvedeti.
Keywords: okoljska politika, odpadki, recikliranje, kompostiranje, sežiganje, odlaganje
Published: 10.06.2021; Views: 25; Downloads: 6
.pdf Full text (1,26 MB)

3.
Ravnanje s plastičnimi odpadki v sistemu krožnega gospodarstva
Emina Barlović, 2021, master's thesis

Abstract: Po svetu in v Evropi se povečuje proizvodnja plastike, posledica česar je povečevanje nastajanja plastičnih odpadkov. Plastični odpadki najpogosteje končajo na odlagališčih ali odvrženi v okolje, kar škodljivo vpliva tako na ljudi kot okolje. Da bi se odpadki v krožnem gospodarstvu izkoristili v kar največji meri, si prizadevajo za njihovo ponovno uporabo in recikliranje. Recikliranje je v veliki meri odvisno od sestave plastičnih odpadkov in ima pogosto določene pomanjkljivosti, zato je trenutno najboljša rešitev ena od oblik energetske predelave. V tem delu so predstavljene prednosti in slabosti predelave plastičnih odpadkov ter možne rešitve, primerjan je sedanji način predelave plastičnih odpadkov v Republiki Hrvaški in Republiki Sloveniji in izbran tehnološki predlog za predelavo plastičnih odpadkov.
Keywords: krožno gospodarstvo, plastični odpadki, recikliranje, energetska predelava
Published: 31.05.2021; Views: 69; Downloads: 7
.pdf Full text (1,81 MB)

4.
Primerjava sežiga in sosežiga v tehnološkem, ekonomskem in ekološkem smislu
Saša Tkalčec, 2021, master's thesis

Abstract: Z izboljšanjem tehnologije so se skozi leta razvili različni načini odstranjevanja in obdelave odpadkov. Danes je recikliranje najboljša metoda obdelave, ki omogoča ponovno uporabo odpadnih snovi. Vendar vseh odpadkov ni mogoče reciklirati, zato se pogosto sežigajo ali sosežigajo, s čimer se ustvarjata električna energija in toplota. V pričujočem delu so predstavljene tehnologije sežiga in sosežiga, njihove pozitivne in negativne strani ter primerjava dejanskih podatkov o emisijah dimnih plinov, trdnih ostankih, ki nastanejo kot rezultat sežiga in sosežiga ter ekonomski vpogled v postopek in infrastrukturo obrata. V delu so predstavljene tudi količine energije, ki seporabi oz. proizvede med postopkom sežiga.
Keywords: odpadki, recikliranje, sežig, sosežig
Published: 03.05.2021; Views: 74; Downloads: 14
.pdf Full text (2,86 MB)

5.
Proučevanje ustreznih pristopov recikliranja tekstilnih odpadkov - piroliza in hidroliza
Nina Tratnik, 2020, master's thesis

Abstract: Velika tekstilna proizvodnja ima za posledico vse večjo akumulacijo tekstilnega odpada in zaskrbljujoče okoljske probleme. Prav zaradi omenjene problematike so zelo pomembne študije na področju recikliranja in ponovne uporabe tekstilnega odpada. Namen tega magistrskega dela je bil proučiti ustrezne pristope recikliranja odpadnih sintetičnih in naravnih vlaken. V magistrskem delu smo se osredotočili na terciarno kategorijo recikliranja odpadnega polietilen tereftalata (PET), celuloze, njune mešanice in volne. V prvem delu smo izvedli nevtralno in alkalno hidrolizo sintetičnih vlaken – obarvan ter neobarvan PET. V drugem delu pa smo preverili, ali je termična razgradnja – piroliza kot metoda recikliranja primerna tako za sintetična kot tudi za naravna vlakna. Ugotovili smo, da je za recikliranje odpadnih sintetičnih vlaken najprimernejša 30 minutna alkalna hidroliza, ki poteka pri 250 °C in 40 barih. Za naravna vlakna, kot sta celuloza in volna, pa je primernejša piroliza. Pri termični razgradnji celuloze smo dobili več tekočega produkta kot pri termični razgradnji volne.
Keywords: recikliranje, tekstilni odpadki, piroliza, hidroliza, razgradni produkti
Published: 11.11.2020; Views: 138; Downloads: 36
.pdf Full text (2,77 MB)

6.
Implementacija petstopenjske hierarhije ravnanja z odpadki pri proizvodnji izdelkov na 3d tiskalniku
Lan Razinger Jagodic, 2020, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu smo raziskali področje uvedbe petstopenjske hierarhije ravnanja z odpadki pri 3D tiskanju. Opisali smo glavne procese pri izdelavi 3D tiskanega izdelka in kako ti vplivajo tudi na količino nastalega odpadka. Raziskali smo možnosti recikliranja nastalega odpadka in uporabe recikliranega materiala za 3D tiskanje. Ugotovljene so bile najboljše rešitve oz. pomembna dejstva, ki jih mora posameznik upoštevati, da lahko doseže čim manjši končni odpadek. Poiskali smo odgovore na vprašanja, ki si jih mora posameznik postaviti, preden izdela izdelek. Z metodo raziskovanja so bile raziskane že poznane prakse izdeave recikliranega materiala za 3D tiskanje. Na podlagi primera dobre prakse ob projektu Precious Plastics so bile predstavljene možnosti za izdelavo izdelka iz recikliranega materiala od predelave odpadne plastike v material za 3D tiskanje do izdelave novega končnega izdelka. Ugotovljeno je bilo, da prav vsak, ki uporablja 3D tiskalnik, lahko tudi sodeluje v tem projektu in na določen način uspe zmanjšati svoj okoljski odtis. S tem ravna v sladu s cilji petstopenjske hirerahije ravnanja z odpadki. Tisti, ki bi se želeli z zadevo ukvarjati bolj resno, pa imajo na tem področju tudi možnost za zaslužek.
Keywords: 3D tiskanje, odpadki, recikliranje, ekologija
Published: 06.11.2020; Views: 131; Downloads: 19
.pdf Full text (8,26 MB)

7.
Plastika v krožnem gospodarstvu v Evropski uniji: vzpostavljanje pravnega in političnega okvira za urejanje plastike
Iva Drvarič, 2020, master's thesis

Abstract: Pravni okvir Evropske unije (v nadaljevanju EU) njenim prebivalcem omogoča uživanje v najvišjih okoljskih standardih na svetu. Čista voda, rodovitna zemlja, čisti zrak in ohranjena narava so pomembne vrednote, k zagotavljanju katerih stremi EU. Kljub začetni odsotnosti pravne podlage za poseganje EU na področje okolja, si je ta, sprva z ustrezno podporo Sodišča Evropske unije (v nadaljevanju Sodišče EU), kasneje pa z vključitvijo izrecnih določb o pristojnosti EU na področju okolja v Pogodbe, vendarle utrla pot na to ter številna druga področja življenja državljanov in delovanja držav članic. Ob zavedanju okoljskih in gospodarskih pritiskov s katerimi se dandanes sooča ves svet, se je med glavne strateške cilje EU v zadnjih letih prikradel koncept krožnega gospodarstva, kot alternativa trenutno prevladujočemu, a izredno netrajnostnemu, linearnemu sistemu. Gre za pojem brez univerzalno sprejete definicije, ki v najširši obliki predstavlja krovni izraz za vse postopke in prakse, ki koncept izrabljenosti nadomeščajo z obnovo, vzpodbujajo preusmeritev na obnovljive vire energije, delujejo v smeri odprave strupenih kemikalij, ki otežujejo ali onemogočajo ponovno uporabo in stremijo k kar se da največjemu zmanjšanju količine odpadkov ter gospodarnejšemu ravnanju z viri. Svetovni gospodarski model je nujno potreben spremembe, če želimo zagotoviti dostojno življenje naraščajočemu številu prebivalstva, ki bi naj do leta 2050 doseglo devet milijard. EU je v zadnjih petnajstih letih sprejela številne dokumente, ki služijo kot trdna opora krožnemu gospodarstvu, najbolj jasno pa je bilo prizadevanje EU za pospešen prehod na krožni model gospodarstva izraženo v leta 2015 sprejetem akcijskem načrtu EU za krožno gospodarstvo. Temu sta sledila še dva pomembna dokumenta, ki nadaljujeta in nadgrajujeta vizijo zastavljeno v akcijskem načrtu iz 2015, evropski zeleni dogovor in novi akcijski načrt EU za krožno gospodarstvo iz leta 2020. Oba akcijska načrta in evropski zeleni dogovor nakazujejo na to, da se je EU lotila preobrazbe gospodarskega sistema v celoti in da krožnega gospodarstva ne enači zgolj z vpeljavo višjih kvot za recikliranje, kar je pogosto, a napačno prepričanje. Plastika je bila zaradi svojih posebnih lastnosti že v akcijskem načrtu iz 2015 določena kot prednostno področje, ki zahteva nujno obravnavo, kar ne preseneča glede na dejstvo, da se danes svet sooča s posebno krizo – plastično krizo. Njena proizvodnja in uporaba se iz dneva v dan povečujeta, pričakuje pa se tudi, da se bosta do leta 2050 potrojila. Ocenjuje se, da je bila velika večina do sedaj proizvedene plastike zavržena na odlagališčih ali drugje v okolju, kjer sedaj povzroča številne težave, za katere se zdi da se z dneva v dan samo še poglabljajo. Krožno gospodarstvo se predstavlja kot ena izmed priložnosti za zmanjšanje negativnih vplivov plastike in za maksimizacijo okoljskih, gospodarskih in družbenih koristi, ki jih ta material vendarle prinaša. Rešitve, ki jih v zvezi s plastiko ponuja krožno gospodarstvo so med drugim: proizvodnja plastike iz fosilnim gorivom alternativnih surovin; preoblikovanje postopkov proizvodnje plastike in plastičnih izdelkov, da se podaljša njihova življenjska doba; ponovna uporaba izdelkov in preprečevanje nastajanja odpadkov; sodelovanje med podjetji in potrošniki za spodbujanje recikliranja; spodbujanje trajnostno naravnanih poslovnih modelov, ki omogočajo koriščenje plastičnih izdelkov v okviru skupne rabe ali najema itd. EU se s problematiko aktivno ukvarja in vestno posodablja zakonodajo ter izdaja politične usmeritve za vpeljavo krožnih praks v zvezi z ravnanjem s plastiko. Zaključno delo obravnava ključne dosežke in nekatere prihodnje ambicije v zvezi z regulacijo plastike v okviru krožnega gospodarstva v Evropski uniji.
Keywords: pravo varstva okolja, krožno gospodarstvo, plastika, recikliranje, razširjena odgovornost proizvajalca, odpadki, odpadna embalaža, akcijski načrt, evropski zeleni dogovor, strategija za plastiko v krožnem gospodarstvu
Published: 11.09.2020; Views: 335; Downloads: 92
.pdf Full text (1,60 MB)

8.
Primerjava pirolize in kemijskega recikliranja plastenk iz polietilen tereftalata
Jerneja Potočnik, 2020, master's thesis

Abstract: Količina odpadkov narašča na globalni ravni in eden od načinov reševanja te okoljske problematike je recikliranje. Polimer polietilen tereftalat (PET) ima možnosti ponovne uporabe, iz njega lahko pridobimo kakovostne sekundarne produkte. Z mehanskim, kemijskim ali termičnim recikliranjem vrnemo PET v gospodarstvo in mu tako podaljšamo življenjski cikel. S postopkom nevtralne hidrolize ga lahko kemijsko recikliramo, tako da pridobimo primarne snovi polimera PET, to sta tereftalna kislina in etilenglikol. Rešitev recikliranja PET je tudi termični postopek piroliza, ki je obetavna alternativa in ki pretvori polimer v ogljikovodike. S spreminjanjem pogojev pri postopkih recikliranja lahko vplivamo na vrsto in količino recikliranega produkta. Plastenke PET je možno reciklirati z manjšimi vplivi na okolje, vendar je z ekonomskega stališča dražje.
Keywords: recikliranje PET, nevtralna hidroliza, piroliza
Published: 15.07.2020; Views: 255; Downloads: 58
.pdf Full text (1,86 MB)

9.
10.
Recikliranje vode iz laboratorija za trajnostno testiranje pralnih strojev
Teja Golčman, 2020, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu smo preučili rešitev za zmanjšanje porabe pitne vode v laboratoriju za trajnostno testiranje pralnih strojev, ki temelji na reciklaži odpadne vode, kar je ugodno tako z okoljskega kot ekonomskega vidika. V okviru eksperimentalnega dela smo izvedli mehansko filtracijo z adsorpcijo s štirimi različnimi filtrirnimi materiali (granulirano aktivno oglje – GAC, zeolit, silikat in montanit) in pri treh različnih pretokih (0,5 L/min, 1 L/min in 1,3 L/min). Z analizo fizikalno-kemijskih parametrov smo določili učinkovitost adsorpcijskih materialov za znižanje organskih onesnaževal in vpliv pretoka na učinkovitost čiščenja odpadne vode. Vzorce vode smo analizirali glede na specifične in nespecifične fizikalno-kemijske parametre (temperatura, pH vrednost, prevodnost, KPK, BPK5, TOC, tenzidi). Določili smo organoleptične lastnosti vode (vonj, barva) in mikrobno onesnaženje (skupno število aerobnih bakterij in gliv/plesni pri temperaturi 22 °C ter analizo ATP).
Keywords: recikliranje odpadne vode, ponovna uporaba, adsorpcija, GAC, UV dezinfekcija
Published: 12.02.2020; Views: 450; Downloads: 54
.pdf Full text (2,10 MB)

Search done in 0.31 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica