1. Kazalniki pregrevanja gospodarstva na makro ravni in ukrepi centralnih bankMatic Skrbinšek, 2021, undergraduate thesis Abstract: V delu diplomskega projekta preučujemo pregrevanje gospodarstva na podlagi analize makroekonomskih in finančnih kazalnikov. S pregledom relevantne literature s področja pregrevanja gospodarstva se seznanimo s ključnimi kazalniki pregrevanja gospodarstva in ugotavljamo, da pomembne signale, da je gospodarstvo v fazi pregrevanja dajejo predvsem, BDP, inflacija, stopnja brezposelnosti, nepremičninski trg in obrestna mera v okviru makroekonomskih kazalnikov, ter razmerje med posojili in vlogami, zadolženost zasebnega sektorja, finančni vzvod in zgodnji opozorilni indikatorji v okviru finančnih kazalnikov. Na podlagi ukrepov centralnih bank na pregrevanje gospodarstva se posvetimo analizi restriktivne monetarne politike, inflacijskega ciljanja ter transmisijskem mehanizmu. Obenem pa predstavimo tudi dopolnitev finančnega vzvoda iz okvirja Basel III ter na kratko analiziramo omejevanje potrošniških posojil s strani Banke Slovenije. V zadnjem delu projekta pa se posvetimo še fazi pregrevanja ameriškega gospodarstva pred veliko recesijo, kjer ugotovimo, da bi se najhujši krizi lahko izognili, kar se pa zaradi pomanjkanja regulacije in ustreznih monetarnih politik ni zgodilo.
Keywords: finančni kazalniki, makroekonomski kazalniki, pregrevanje gospodarstva, ukrepi centralnih bank, velika recesija
Published in DKUM: 09.11.2021; Views: 924; Downloads: 59
 Full text (1,88 MB) |
2. Recesija kot izziv za gospodarsko politikoAjda Habjanič, 2019, undergraduate thesis Abstract: Gospodarstva po naravi njihovega delovanja nihajo in se premikajo iz faze v fazo. V diplomskem seminarju podrobneje preučujemo gospodarski cikel na makroekonomski ravni, pri čemer se osredotočamo na predhodno recesijo iz leta 2008, hkrati pa izvedemo primerjalno analizo trenutnega stanja v treh najmočnejših gospodarstvih.
Posamezne faze gospodarskega cikla opredelimo z vidika njihovih značilnosti in razlogov za nastanek. Podrobneje analiziramo predhodno recesijo ter razloge za njen nastanek. V zadnjem delu diplomskega seminarja strnemo kazalnike, ki nakazujejo recesijo in argumentiramo razloge za pomen njihovega kontinuiranega preučevanja.
V diplomskem seminarju ugotavljamo, da se gospodarstvo trenutno nahaja v rekordno dolgem obdobju ekspanzije, zato je le vprašanje časa, kdaj bo cikel prešel v naslednjo fazo. Recesijo lahko nakazujejo nekateri kazalniki, kot so npr. izjemno nizke obrestne mere. Prav obrestne mere so imele veliko vlogo pri svetovni recesiji iz leta 2008. Takrat so centralne banke po svetu znižale obrestne mere in s tem spodbudile trošenje denarja. V diplomskem seminarju preučujemo tudi mehanizme, ki so lahko v pomoč pri blaženju nove gospodarske krize.
Keywords: Gospodarski cikel, svetovno gospodarstvo, ekspanzija, recesija, kriza, okrevanje.
Published in DKUM: 24.06.2020; Views: 1256; Downloads: 94
Full text (2,07 MB) |
3. Finančne panike 17. in 19. stoletja - primerjalna analiza Velike Britanije, Nemčije, Francije in Nizozemske : magistrsko deloAndrej Kovačič, 2018, master's thesis Abstract: Finančne panike in krize so se pojavljale že skozi zgodovino, vendar pa so se v 17. stoletju z vedno večjimi vplivi centralne banke te samo stopnjevale. Že tekom 18. in 19. stoletja so finančni mehurčki postajali vedno večji in kompleksnejši, saj so vlade s posegi v trg povzročile večja izkrivljanja, ki so vodila do neželenih posledic. Prav tako se je s pojavom prve finančne krize v Sveto rimskem cesarstvu začela doba finančnih mehurčkov, ki so sčasoma postajali vedno bolj intenzivni. Šele v 18. stoletju so se kot posledica čim večjih vplivov centralnih bank na gospodarstvo panike začele pojavljati ciklično in so s tem povzročile nasprotne iniciative pri ljudeh, te pa so vplivale na nastanek mehurčkov, ki so nato s pokom povzročili strašne posledice na gospodarstvu. Čeprav centralne banke niso bile edine, ki so prispevale k finančnim zlomom, so pa igrale kar pomembno vlogo. V 19. stoletju se je k polnjenju mehurčkov pridružila še vlada. Predvsem z različno zakonodajo, ki je imela neželene učinke in je pripomogla k resnosti finančnih težav analiziranih držav. Menimo pa, da bi lahko preprečili resnost in intenzivnost panik ter recesij tako, da bi omejili oziroma ukinili centralno banko, ki te mehurčke ustvarja. Že skozi zgodovino so centralne banke s svojo politiko enostavnega denarja (easy money) povzročile gospodarske ekspanzije, ki so nato privedle do buma in na koncu do finančnega zloma. Prav tako pa menimo, da se iz preteklih panik nismo nič naučili, saj ponavljamo iste napake. To je bilo najbolj opazno pri zadnji paniki leta 2008. Da bi zmanjšali intenzivnost panik, predlagamo, da se centralne banke in vlade več ne vmešavajo v gospodarstvo in v primeru recesij ne uporabljajo stimulacijskih programov, ampak pustijo gospodarstvo, da samo okreva. Zato tudi po zadnji recesiji pravega okrevanja ni bilo, ker sta tako banka kot vlada preprečili stečaj bank s slabim finančnim stanjem, kar je slabo vplivalo na okrevanje, ki ga še danes ni.
Keywords: magistrska dela, finančna panika, recesija, finančna kriza, borzni zlom, centralna banka
Published in DKUM: 19.03.2020; Views: 1009; Downloads: 78
Full text (935,34 KB) |
4. Ali je v krizi kapitalizem ali kaj drugega?Franci Cirkvenčič, 2012, professional article Keywords: ekonomski razvoj, kapitalizem, neoliberalizem, spremembe, demokracija, socialna varnost, država blaginje, ekonomska kriza, recesija
Published in DKUM: 01.08.2018; Views: 2445; Downloads: 93
Full text (219,78 KB) |
5. Vpliv recesije na kadre v panogi igralništvoDejan Kalan, 2016, bachelor thesis/paper Abstract: V diplomskem delu je glavna tema igralništvo v času recesije in njen vpliv na zaposlene v tej panogi. Kot ena izmed posledic recesije je upad zaposlovanja in negativen vpliv na posameznika v družbi, izguba delovnega mesta pa je za vsakega posameznika hud udarec in osebna stiska.
Igralništvo v Sloveniji ima dolgo in bogato tradicijo. Na žalost ni ostalo imuno na krizo, ki se ga je močno dotaknila in ga postavila v zelo nezavidljiv položaj. Kljub trenutnemu počasnemu okrevanju gospodarstva so napovedi za razvoj igralništva v Sloveniji precej negotove.
V prvem delu diplomske naloge smo se osredotočili na razvoj igralništva v Sloveniji od njegovega začetka do danes. Pogledali smo zakonsko podlago za prirejanje iger na srečo, zanimalo nas je tudi, kako je z igralništvom v sosednjih državah ter kako je kriza vplivala na trg dela in gospodarstvo v sosednjih državah v primerjavi s Slovenijo.
Osrednja tema našega preučevanja so kadri in njihov položaj v času recesije. Drastično spremenjena gospodarska slika je namreč povzročila številne posledice za zaposlene v igralništvu.
V drugem delu diplomskega dela smo s pomočjo analitično obdelanih statističnih podatkov prišli do ugotovitev, da je recesija povzročila velik upad števila zaposlenih v dejavnosti igralništva in znižanje višine osebnih dohodkov zaposlenih. Zaposleni so bili postavljeni v nov položaj, saj so bila potrebna dodatna izobraževanja, podjetja pa so se morala prilagoditi »kriznim« razmeram. Igralnice in igralni saloni so v času krize utrpeli velike finančne izgube. Zelo se je zmanjšalo število ponudnikov iger na srečo v Sloveniji. Zaposleni v igralništvu so se nedvomno soočili s popolnoma drugačnim stanjem v panogi, kot je bilo pred začetkom recesije.
Keywords: igralništvo, recesija, zaposleni, trg dela
Published in DKUM: 30.06.2016; Views: 1221; Downloads: 121
Full text (1,03 MB) |
6. ANALIZA JAVNEGA DOLGA IN UKREPOV ZA NJEGOVO OBVLADOVANJE V ČASU FINANČNE KRIZE NA PRIMERU SLOVENIJE, GRČIJE IN ŠPANIJESara Milošič, 2016, master's thesis Abstract: Leta 2007 smo bili priča nastanku finančne krize, ki se je najprej pojavila v Ameriki in je kasneje zajela še preostanek sveta. Maja 2010 je krizo v evropskem sistemu sprožila dolžniška kriza Grčije. Sprva se je zdelo, da je recesija že dosegla dno, vendar je dokaj hitro postalo jasno, da temu ni tako saj se je javni dolg v državah drastično povečal.
Raven javnega dolga v Sloveniji leta 2008 sicer še ni bila tako kritična, saj je bila še vedno pod povprečjem EU, ki je v letu 2010 znašala 80 odstotkov BDP-ja EU, problematičen pa je bil trend zadolževanja, saj je bil ta med državami članicami EU v zadnjih letih med najhitreje rastočimi. Javi dolg v Sloveniji se je v naslednjih letih hitro začel povečevati. V prvem četrtletju leta 2013 smo zabeležili visok padec gospodarske aktivnosti, padec BDP je bil po razpoložljivih podatkih med največjimi v evrskem območju. Javni dolg, ki je bil med letoma 2006 in 2010 v povprečju 28,6-odstoten, bo še naraščal. Do konca leta 2015 se je povzpel na 80,8 odstotka BDP.
Španija se trenutno sooča z najhujšo finančno krizo v zadnjih petdesetih letih. Kriza se je začela kot razširitev mednarodne finančne krize in kot posledica neravnovesij v bančnem in nepremičninskem sektorju. Javni dolg se znatno povečuje. Najhujše posledice finančne krize so se pokazale leta 2009. Upad gospodarstva, proizvodnje, izguba delovnih mest, upad BDP-ja za 6 %. Javni dolg v Španiji je trenutno dosegel rekord saj po podatkih španske centralne banke znaša že 87,8% BDP.
Finančna kriza v Grčiji se je začela leta 2009 z dvomi investitorjev, če je Grčija sposobna servisirati svoje dolgove. Sprva je grška vlada prikrivala realne podatke o višini javnega dolga in primanjkljaja ampak se je hitro pokazalo, da sta javnofinančni primanjkljaj in javni dolg bistveno večja kot so sprva prikazali. Leta 2009 je prišla na oblast nova vlada, se je izkazalo, da ima država proračunski primanjkljaj, štirikrat višji od dovoljenega po maastrichtskih kriterijih, ki jih morajo upoštevati države članice Evropske unije. Za nastanek takšnega javnega dolga in javnofinančnega primanjkljaja si je Grčija kriva veliko sama saj je značilno, da je v preteklosti in prav tako tudi sedaj prihaja do davčnih utaj. S pobiranjem davkov države služijo kar v tem primeru pri utaji davkov seveda pomeni, da je država ogoljufana in sicer je Grčija letno izgubila tudi do 20 mrd evrov.
Spodbujanje gospodarske rasti in zmanjševanje javnega dolga je strateška prednostna naloga Evropske Unije in držav članic ter je del lizbonske strategije. V podporo tej strateški prednostni nalogi izvaja Evropska unija skupno politiko v vseh sektorjih gospodarstva, medtem ko države članice izvajajo lastne nacionalne strukturne reforme. Učinki teh reform in politik se čutijo v vsej Evropski uniji zaradi tesnih in vse pogostejših vezi med državami članicami.
Keywords: Javni dolg, recesija, finančna kriza, javnofinančni primanjkljaj, bruto domači proizvod, konkurenčnost, tveganje.
Published in DKUM: 15.06.2016; Views: 1600; Downloads: 210
Full text (1,24 MB) |
7. Recesija, absentizem in fluktuacija v podjetju Casino Kobarid d.d.Ljubo Bizjak, 2016, bachelor thesis/paper Abstract: Diplomska naloga zajema teoretični in praktični del. V teoretičnem delu smo proučili, kaj predstavlja recesija za gospodarstvo na globalni, nacionalni ravni in kaj za posamezne poslovne subjekte. Zajezitev upadanja gospodarskih dejavnosti terja poglobljeno razčlenitev dejavnikov, ki vplivajo na rast krize. Pojasnili smo, kakšno vlogo igrata management in manager ter njuno povezavo s kadrovsko funkcijo. Prikazali smo, kakšno vlogo ima kadrovanje pri problematiki absentizma in fluktuacije. Razložili smo vzroke in vrste absentizma in fluktuacije. Praktični del naloge prikazuje vplive recesije na področju kadrov v Casino Kobarid, d.d. Z analizo podatkov iz internih virov je bila izdelana primerjava stopnje absentizma in fluktuacije med letoma 2011 in 2015. Rezultati analize so pokazali, da je bila stopnja absentizma in fluktuacije visoka. Da bi ugotovili vzroke za absentizem in fluktuacijo in s tem vpliv dolgoletne recesije na zadovoljstvo zaposlenih, smo v nadaljevanju izvedli raziskavo, s pomočjo katere smo ugotavljali, kateri dejavniki vplivajo na zadovoljstvo zaposlenih. Na podlagi rezultatov raziskave podamo predloge za odpravo pomanjkljivosti in s tem uspešnejše delo zaposlenih.
Keywords: recesija, management, kadrovska funkcija, absentizem, fluktuacija
Published in DKUM: 12.05.2016; Views: 1288; Downloads: 89
Full text (1,29 MB) |
8. |
9. Učinkovitost davčne izvršbe kot sredstva fiskalne politike za obvladovanje davčnega dolgaTomaž Lešnik, 2015, doctoral dissertation Abstract: Disertacija se ukvarja z odvisnostjo izpolnjevanja davčnih obveznosti (tax compliance) od ukrepov fiskalnih administracij ter sprememb makroekonomskega okolja. Obravnavana so tri ključna področja, na katera se naloga osredotoča s pomočjo empirične in primerjalne analize. Prvo vprašanje, ki si ga naloga zastavlja, se nanaša na vpliv dejavnikov ekonomske krize na stopnjo izpolnjevanja davčnih obveznosti. V ta namen je v nalogi testiranih več ekonometričnih modelov, ki vsi potrjujejo negativni vpliv recesije na različne kategorije, povezane s sposobnostjo in pripravljenostjo davčnih zavezancev, da svoje davčne obveznosti izpolnijo pravilno, pravočasno in pošteno. V tej zvezi je poudarek na davčnem dolgu kot najbolj evidentnem indikatorju zmanjšanja stopnje prostovoljnega izpolnjevanja davčnih obveznosti, tako v okviru Slovenije, kot tudi v širšem kontekstu držav članic OECD. Hkrati analiza na primeru Slovenije podaja odvisnost v davčnih obračunih izkazanih prihodkov, pobranih javnofinančnih prihodkov ter posameznih kategorij davčnih prihodkov, od sprememb makroekonomskega okolja.
Drugo vprašanje se osredotoča na učinkovitost ukrepov fiskalnih administracij pri zagotavljanju izpolnjevanja davčnih obveznosti. V predstavljenih modelih so na primeru Slovenije testirani učinki davčno inšpekcijskih nadzorov, davčne izterjave ter izrečenih kazni (glob) na odvisne spremenljivke, ki izražajo raven izpolnjevanja davčnih obveznosti. Rezultati modelov pokažejo, da imajo izmed pojasnjevalnih spremenljivk iz nabora ukrepov slovenske davčne uprave največjo moč vpliva globe, medtem ko se davčno inšpekcijski nadzori pokažejo kot manj pomembni. Istočasno pa opravljene empirične in primerjalne analize sugerirajo, da so ukrepi davčne uprave učinkovitejši, če so intenzivno ciljno usmerjeni na določeno področje (primer projekta prispevkov za socialno varnost) in primerno podprti s potrebnimi resursi (kadrovskimi in materialnimi). Posebej je podčrtan pomen davčne izterjave, kot najpomembnejšega sredstva fiskalne politike pri obvladovanju davčnega dolga ter kot relevantnega ukrepa pri pobiranju javnofinančnih prihodkov. Naloga ugotavlja, da davčna izterjava v Sloveniji izkazuje visoko učinkovitost, kar je dejstvo tudi v primeru primerjalnega pregleda za države članice OECD. Smiselnost ustreznega financiranja fiskalnih uprav je mogoče povezati tudi z analizo odvisnosti davčnega dolga na vzorcu držav članic OECD.
Tretji vidik disertacije se osredotoča na možnosti za optimalnejše pobiranje davkov v Sloveniji in sicer je izpostavljen vpliv javnosti na povišanje zavedanja o koristih, ki jih prinaša z davki financirano javno dobro. Rezultati empirične analize namreč sugerirajo, da so aktivnosti slovenske davčne uprave pomemben, vendar ne edini dejavnik višje stopnje izpolnjevanja davčnih obveznosti na področju prispevkov za socialno varnost. Faktorja, ki glede na ugotovitve analize predstavljata glavno razliko med pobiranjem prispevkov za socialno varnost ter ostalimi davki, sta možnost kazenskega procesiranja neplačnikov prispevkov za socialno varnost ter okrepljeno zavedanje javnosti o pomenu plačevanja prispevkov. Obe področji sta bili v zadnjem obdobju deležni večje pozornosti in intenzitete izvajanja določenih ukrepov. Tako se je pričelo dosledneje in bolj sistematično izvajanje kaznovalnih aktivnosti v primerih neplačevanja prispevkov za socialno varnost (vlaganje kazenskih ovadb), hkrati pa je zakonska možnost razkritij podatkov o plačanih prispevkih v primerjavi s preteklimi leti (ko ni bilo mogoče v takšni obliki preveriti ali so prispevki plačani) dvignila zavedanje javnosti o pomenu pravic, ki izhajajo iz plačanih prispevkov. To velja zlasti za prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, kar je razumljivo, saj so pravilno obračunani in plačani prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje osnova za neposredno koriščenje pravice iz tega naslova, to je pokojnine.
Keywords: inšpekcijski nadzori, globe, izvršba, davčni dolg, recesija, izpolnjevanje davčnih obveznosti
Published in DKUM: 01.06.2015; Views: 2452; Downloads: 334
Full text (2,03 MB) |
10. RECESIJA V SLOVENIJI IN EU-ANALIZA FINANČNO GOSPODARSKE KRIZE NA PRIMERU PODJETJA POŠTA SLOVENIJE D.O.O.Leon Macarol, 2014, master's thesis Abstract: V tem magistrskem delu se ukvarjamo s preučevanjem zadnje velike globalne recesije, najhujše po veliki depresiji iz 30-ih let prejšnjega stoletja. Ukvarjamo se z vzroki, ki so leta 2007 pripeljali do izbruha finančne krize v ZDA, ki se je ob globalni prepletenosti finančnega in gospodarskega sveta v dveh letih razširila najprej večinoma na razviti svet, kasneje pa, ko je zajela tudi realni sektor, pa je ves svet potisnila v hudo gospodarsko recesijo. Države EU in Slovenija se z različnimi ukrepi borijo proti škodljivim vplivom recesije, vendar pa so strukturna makroekonomska neravnovesja, ki so se pojavila že pred krizo in se niso ustrezno odpravljala, v času recesije postala še bolj problematična ter so še okrepila negativen vpliv recesije na domača gospodarstva. Recesija v EU je prizadela praktično vse gospodarske panoge, vključno s panogo poštnih in logističnih storitev. Kljub temu pa je večina nacionalnih poštnih operaterjev v EU v recesijo vstopila relativno dobro pripravljena in kriza v tej panogi ni naredila takšne škode kot v nekaterih drugih. Ta podjetja so bila že vrsto let pred krizo soočena s stalnim upadanjem poštnih storitev, poleg tega so se tudi pripravljala na liberalizacijo trga poštnih storitev v EU, zaradi česar so morala neprestano vlagati v razvoj in nove tehnologije, zmanjševati stroške, iskati priložnosti na tujih trgih, uvajati nove storitve in podobno. Podobno kot nacionalni poštni operaterji v EU, je tudi Pošta Slovenije v krizo vstopila relativno dobro pripravljena. Iz poslovanja tudi v času recesije ustvarja dobiček ter izvaja druge aktivnosti za izboljšanje poslovanja in položaja na trgu. Vendar pa je morala po nalogu lastnika (države) pomagati krpati bančno luknjo v Poštni banki Slovenije in v Novi kreditni banki Maribor, kar sicer ni bila praksa drugje v EU, zaradi česar bo v prihodnosti ostalo manj sredstev za vlaganja in razvoj.
Keywords: recesija, finančna kriza, globalizacija, liberalizacija, poštne storitve, ZDA, Evropska unija, Slovenija
Published in DKUM: 17.11.2014; Views: 2428; Downloads: 468
Full text (1,71 MB) |
