1. Kulturno-zgodovinski elementi v romanu Figa Gorana Vojnovića in njihova recepcija v angleškem, hrvaškem, srbskem in makedonskem prevodu : magistrsko deloJasna Vidinić, 2024, master's thesis Abstract: Magistrsko delo obravnava primerjavo izsekov iz prevodov romana Figa Gorana Vojnovića iz slovenščine v angleščino ter tri južnoslovanske jezike: hrvaščino, makedonščino in srbščino. Glavni poudarek raziskave je na prevajanju kulturno-zgodovinskih elementov in njihovi recepciji med naravnimi govorci teh jezikov. V teoretičnem delu raziskave so predstavljeni avtor, roman, nekateri vidiki večjezične književnosti in literarnega prevajanja, kulturnospecifični elementi in recepcija prevoda. V empiričnem delu je predstavljen še zgodovinski kontekst romana, narejena je analiza kulturno-zgodovinskih elementov v izbranih odlomkih iz romana in analiza intervjujev z bralci. Cilj je bil ugotoviti, kako je bil v prevodih prenesen kulturno-zgodovinski kontekst in kako ga razumejo bralci različnih kulturnih ozadij. Delo stremi k analizi prevodnih rešitev zlasti glede na strategije podomačitve ali potujitve ter obravnavo eksplicitnosti ali implicitnosti kulturnih in zgodovinskih elementov v romanu. Končni cilj je primerjati razumevanje kulturno-zgodovinskega konteksta med bralci iz prostora nekdanje Jugoslavije in angleško govorečimi bralci ter preučiti in ugotoviti dostopnost oz. način posredovanja kulturno-zgodovinskih informacij v prevodih.
Keywords: kulturno-zgodovinski elementi, prevodna analiza, recepcija prevoda, literarno prevajanje
Published in DKUM: 28.11.2024; Views: 0; Downloads: 25
 Full text (1,59 MB) |
2. Recepcija slovstvenega dela Leopolda Volkmerja : pomen za vzhodnoštajersko književnostBlanka Bošnjak, 2014, independent scientific component part or a chapter in a monograph Abstract: Članek prinaša recepcijski vidik stanja raziskav Volkmerjeve vloge v slovenski (zlasti vzhodnoštajerski) književnosti in predstavlja širši pogled na življenje ter slovstveno delo obravnavanega avtorja, kar mu danes daje pomembnejše mesto na zemljevidu takratne dobe, ki je bila na prehodu iz 18. v 19. stoletje izpostavljenega dela slovenskega etničnega ozemlja zaznamovana z mnogimi omejevalnimi okoliščinami.
Keywords: vzhodnoštajerska književnost, recepcija, pesništvo, pridigarstvo, Volkmer, Leopold, 1741-1816
Published in DKUM: 05.10.2023; Views: 410; Downloads: 7
 Link to full text |
3. Praktični vidiki razvijanja likovne apreciacije v drugem triletju osnovne šole : magistrsko deloValerija Petrič, 2022, master's thesis Abstract: Magistrsko delo Praktični vidik razvijanja likovne apreciacije v drugem triletju osnovne šole je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. Dotaknili smo se problema razvijanja likovne apreciacije pri učencih drugega vzgojno-izobraževalnega obdobja osnovne šole – v četrtem in petem razredu. Pri tem smo uporabili pet različnih reprodukcij umetniških del slovenskih avtorjev. V teoretičnem delu smo na kratko predstavili likovno umetnost v drugem vzgojno-izobraževalnem obdobju, osnovne oblike zaznave, ustvarjalnost, vrednotenje, likovno apreciacijo, percepcijo in recepcijo. Predstavili smo vlogo likovne apreciacije v komunikaciji med učencem in umetniškim delom, značilnosti apreciacije in kako razvijati likovno apreciacijo. V empiričnem delu smo predstavili učenčeve odgovore, ki smo jih z izvajanjem učne ure likovne vzgoje pridobili v četrtem in petem razredu osnovne šole. Za samostojno tehniko zbiranja podatkov smo izbrali skupinski intervju in metodo zvočnih posnetkov, ki smo jih posneli med raziskavo. Uporabili smo pet reprodukcij slovenskih umetnikov in naredili primerjavo med razredoma. Učno uro smo obogatili z medpredmetnimi povezavami. Ob stiku reprodukcij smo apreciacijo primerjali glede na razred ter na ta način podajali vertikalen pregled kvantitete in kvalitete likovnih pojmov. V raziskavi je vse skupaj sodelovalo 34 učencev od tega 20 fantov in 14 deklic. Raziskavo smo izvedli na podružnici osnovne šole Pohorskega odreda Slovenska Bistrica - Ložnica. Rezultati so nam pokazali, da vsi učenci dobro sprejmejo in ponotranjijo reprodukcije umetniških del. Odzivi so bili domišljijski, spontani in igrivi. Pojavile so se razlike v poznavanju likovnih pojmov glede na razred, vendar so neznane pojme hitro osvojili. Izbrana metoda glede na posamezno umetniško delo se je tako pokazala kot učinkovita in primerna za poučevanje likovne umetnosti v drugem vzgojno-izobraževalnem obdobju. Učenci so se tako med sproščenim pogovorom nezavedno učili, s tem pa smo dosegli, da so umetniška dela dobro opazovali in tako vzpostavili pozitiven odnos do reprodukcij.
Keywords: drugo vzgojno-izobraževalno obdobje, metoda estetskega transferja, likovna apreciacija, percepcija, recepcija
Published in DKUM: 31.03.2022; Views: 894; Downloads: 53
Full text (2,13 MB) |
4. Gledališče kot del književne vzgojeLaura Šadl, 2020, master's thesis Abstract: V magistrski nalogi smo raziskovali pomembnost sistematičnega razvijanja recepcijske zmožnosti gledališke predstave pri otrocih. Razvili smo didaktični model za razvijanje recepcijske zmožnosti gledališke predstave, s katerim smo usmerjali otrokovo pozornost v besedilne signale, ki jih vsebuje gledališka predstava, in sicer njene literarne in njene dramske elemente. Predvidevali smo, da bo tako sistematično razvijanje gledališke vzgoje privedlo do boljšega zaznavanja besedilnih signalov in do kakovostnejše interpretacije gledališke predstave.
V teoretičnem delu magistrskega dela smo predstavili estetiko recepcije, literarno recepcijo po posameznih obdobjih otrokovega razvoja in komunikacijski model književne vzgoje. Nato smo se osredotočili na gledališče, njegovo sestavo, obliko in zvrsti. Ob študiju domače in tuje literature smo predstavili dramatiko in gledališče v izobraževalnem procesu ter dramskogledališke dejavnosti v osnovnih šolah. Na koncu smo opredelili še pomen otroške gledališke predstave za otrokov razvoj in pravila obnašanja v gledališču.
V empiričnem delu naloge smo preverili uspešnost didaktičnega modela za razvijanje recepcijske zmožnosti gledališke predstave, in sicer smo interpretirali odgovore otrok na vprašanja o zaznavanju in razumevanju književnih oseb, književnega časa, književnega prostora in književnega dogajanja gledališke predstave. Primerjali smo odgovore otroka, ki je bil predhodno pripravljen na ogled gledališke predstave s pomočjo didaktičnega modela za razvijanje recepcijske zmožnosti gledališke predstave, in otroka, ki ni bil predhodno pripravljen na ogled gledališke predstave, ter med njima iskali razlike. Potrdili smo zastavljene hipoteze ter odprli možnosti za nadaljnje raziskovanje na tem področju.
Keywords: gledališče, književna vzgoja, gledališka vzgoja, recepcija gledališke predstave, dramski in literarni elementi.
Published in DKUM: 13.08.2020; Views: 1131; Downloads: 115
Full text (1,26 MB) |
5. Učiteljevo razumevanje pomena otrokove likovne govorice v komunikacijksem modelu književne vzgojeKristina Šrot, 2020, doctoral dissertation Abstract: Temeljni cilj doktorske disertacije je bil opisati metodo vizualnega odziva (MVO) na primeru pravljice Zgodba o kajmanu (Afriške pripovedke, 1976, str. 56–60) in jo preveriti v kontekstu razvijanja recepcijske vloge učencev, preučiti učiteljevo kompetenco uporabe metode vizualnega odziva za razvijanje učenčeve zmožnosti zaznavanja, razumevanja in vrednotenja literarnih besedil in na podlagi tega presoditi o upravičenosti vključevanja te vsebine v kurikulum univerzitetnega in/ali permanentnega izobraževanja učiteljev. Zastavljeni problem je bil opazovan v okviru medpredmetne povezave književnosti in likovne umetnosti, saj je mogoče le v povezavi doseči optimalno izrabo estetsko oblikovanih govoric kot didaktične poti (metode) za eksternalizacijo učenčevega dialoga z literarnim besedilom.
Teze doktorske disertacije temeljijo na teoretičnih izhodiščih psihonaratologije, poznavanju zakonitosti otrokovega recepcijskega razvoja, didaktiki mladinske književnosti, likovni teoriji ter didaktiki likovne umetnosti. Iz teoretičnih izhodišč izluščimo, da bi učenec za polno upovedovanje literarnoestetskega doživetja potreboval veliko širše besedišče, kot ga ima na aktualni stopnji kognitivnega razvoja (odsotnost zmožnosti abstraktnega mišljenja) in kot ga ima na aktualni stopnji jezikovnega razvoja. Pot, ki učencu omogoči, da z lastno dejavnostjo razvija zmožnost logičnega mišljenja, upovedovalno zmožnost in zmožnost ustvarjalnega dialoga z literarnim besedilom, izhaja iz vizualne komunikacije in z njo povezane učiteljeve kompetence za poznavanje zakonitosti večkodnih besedil. Ob številnih zahtevanih kompetencah učitelja si zastavimo vprašanje, do katere mere so učitelji kompetentni uporabljati nejezikovne semiotične funkcije, ki zahtevajo poznavanje različnih strok in njihovih zakonitosti.
Metodološko smo k raziskovanju pristopili s kombinacijo kvalitativnega in kvantitativnega načina raziskovanja. Uporaba obeh pristopov je smiselna, saj se postopki dopolnjujejo in presegajo pomanjkljivosti zgolj ene vrste pedagoškega raziskovanja.
Glavne ugotovitve raziskave so:
1. Opazovanje, kako kvalitetno je učenec zmožen opravljati recepcijsko vlogo v ustvarjalnem dialogu z literarnim besedilom, in sicer na primeru pravljice tujega civilizacijskega kroga, ko se učitelj z njim sporazumeva s pomočjo besed (jezika), nam omogoči, da s pomočjo analiziranja kompleksnih konvencionalnih znakov (besed), ki nastopajo v funkciji opisovanja in pripovedovanja, razberemo učenčevo razumevanje karakterjev književnih oseb in s tem povezanega etičnega sporočila pravljice.
2. Ob preverjanju razumevanja karakterjev književnih oseb, presojanja etičnosti njihovega ravnanja in razumevanja modalnosti besedila s pomočjo jezikovnih sredstev se zdi, kot da so učenci zgrešili etično sporočilo pravljice tujega civilizacijskega kroga.
3. Preverjanje učenčeve recepcije etičnega sporočila pravljice tujega civilizacijskega kroga, ko učitelj uporabi ilustracijo književne osebe (metodo likovnega odziva učenca na besedilo) kot didaktično pot (metodo) za eksternalizacijo učenčevega dialoga z literarnim besedilom, dokazuje, da so učenci sposobni dojeti etično sporočilo pravljice tujega civilizacijskega kroga. Učenci so ob uporabi nejezikovnih semiotičnih funkcij – s pomočjo kompleksnih slikovnih znakov – sposobni upovediti modrost etičnega sporočila pravljice z drugega konca sveta. Sodbe učencev razberemo iz risb, ki jih naslikajo učenci, interpretacijo pa podkrepimo s pomočjo analize polstrukturiranega intervjuja.
4. Preverjanje učiteljeve kompetence prepoznavanja eksternaliziranih sodb učencev s pomočjo opazovanja, analize in interpretacije risbe z likovnopedagoškega vidika ter ugotavljanje, do katere mere je učitelj usposobljen za uporabo metode vizualnega odziva učenčevega literarnega sporočila, pokaže, da so učitelji le delno usposobljeni za interpretacijo slike učencev z likovnopedagoškega vidika in s tem za uporabo produktivne književnodidaktične metode vizualnega odziva v did
Keywords: literarna recepcija, psihonaratologija, poustvarjalna književnodidaktična metoda vizualnega odziva, kompetence učiteljev razrednega pouka, interpretacija ilustracije (slike)
Published in DKUM: 10.08.2020; Views: 2092; Downloads: 305
Full text (4,51 MB) |
6. Razvijanje komunikacijske kompetence in funkcionalne pismenosti na populaciji otrok z lažjo motnjo v duševnem razvoju z metodami recepcijske didaktikeAna Koritnik, 2019, doctoral dissertation Abstract: Predmet proučevanja pričujoče doktorske disertacije je razvijanje komunikacijske kompetence in funkcionalne pismenosti pri otrocih z lažjo motnjo v duševnem razvoju, ki izkazujejo zaostanek v jezikovnem in bralnem razvoju, z metodami recepcijske didaktike, ki izhajajo iz manj zahtevnih nejezikovnih semiotičnih funkcij: odloženega posnemanja, simbolne igre, igre vlog, notranjih slik …, z uporabo IKT – elektronske prezentacije mladinske literarne slikanice (tj. sočasnim zaznavanjem besedilnega in slikovnega dela slikanice), kot primerne in privlačne metode za to populacijo otrok.
Doktorska disertacija ima dva dela.
Prvi del (teoretični del) prinaša ustvarjalno sintezo dosedanjih znanstvenih spoznanj o otrocih z lažjo motnjo v duševnem razvoju. V prvih dveh poglavjih so opredeljeni otroci s posebnimi potrebami in otroci z motnjami v duševnem razvoju kot ena od skupin otrok s posebnimi potrebami. Opisani so vzgojno-izobraževalni programi za te otroke, poudarja se pomen integracije in inkluzije, podane pa so tudi smernice za poučevanje otrok z motnjami v duševnem razvoju in prilagoditve, ki jih ti otroci potrebujejo pri pouku. V nadaljevanju so opisane značilnosti otrok z motnjami v duševnem razvoju, sledi pa še kratek pregled različnih motenj. V naslednjih dveh poglavjih je podan izčrpen pregled jezikovnega in bralnega razvoja pri otrocih splošne populacije in pri otrocih z lažjo motnjo v duševnem razvoju. Teoretične ugotovitve so podprte z domačimi in tujimi raziskavami, posebej pa so opredeljeni tudi dejavniki, ki vplivajo na jezikovni in bralni razvoj. V posebnem podpoglavju je izpostavljen pomen pismenosti 21. stoletja, ki je ključna tudi za otroke z motnjami v duševnem razvoju. Naslednje poglavje opisuje recepcijski razvoj s poudarkom na estetiki recepcije, razvijanju otrokove recepcijske zmožnosti in recepcijskem razvoju otrok z lažjo motnjo v duševnem razvoju. Vključeno je podpoglavje, ki teoretično dokazuje povezavo in soodvisnost med literarnorecepcijskim in jezikovnim razvojem. Nato je opisan razvit in preverjen komunikacijski model književne vzgoje za otroke z lažjo motnjo v duševnem razvoju, ki pri otrocih z lažjo motnjo v duševnem razvoju omogoča pristno literarnoestetsko doživetje in tako posledično ugodno vpliva na njihovo jezikovno kompetenco.
Drugi del disertacije predstavlja empirično raziskavo z obliko eksperimentalne študije primera – na vzorcu petih otrok z lažjo motnjo v duševnem razvoju, v obdobju dvanajstih mesecev, kjer se je sistematično z uporabo komunikacijskega modela književne vzgoje za otroke z lažjo motnjo v duševnem razvoju kot eksperimentalnega faktorja poleg recepcijske kompetence razvijalo komunikacijsko kompetenco in funkcionalno pismenost teh otrok.
Podatki so pridobljeni s prevzetimi in prirejenimi (delno ali v celoti) merskimi instrumenti: Action Picture Test(-om), testom za ocenjevanje govornega izražanja, ocenjevalno shemo bralnih zmožnosti otrok, lestvico obnašanja (slednja za spremljanje vedenja otrok v času preverjanja učinkov eksperimenta), in prek sprotnih evalvacij ob koncu posamezne didaktične enote. Podatki so bili nato kvalitativno obdelani, rezultati pa potrjujejo vse zastavljene hipoteze o jezikovnem, bralnem in recepcijskem napredku.
Keywords: komunikacijska kompetenca, recepcijska kompetenca, jezikovni razvoj, bralni razvoj, recepcijski razvoj, otroci z lažjo motnjo v duševnem razvoju, recepcija literature, mladinska literarna slikanica
Published in DKUM: 17.04.2019; Views: 2435; Downloads: 369
Full text (3,88 MB) |
7. PREVERJANJE RAZLIČNIH NAČINOV RAZVIJANJA LIKOVNE APRECIACIJEAndreja Švec, 2015, undergraduate thesis Abstract: Diplomsko delo z naslovom Preverjanje različnih načinov razvijanja likovne apreciacije je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. Nastalo je z namenom preverjanja različnih načinov predstavitve z dvanajstimi umetniškimi deli. Ob neposrednem pedagoškem delu in na podlagi ugotovljenih rezultatov želimo najti ustrezne načine ter poti za razvijanje likovne apreciacije. V prvem delu, ki predstavlja teoretično izhodišče, smo predstavili likovno apreciacijo, zapisali njen nastanek ter pomen in možnosti razvijanja likovne apreciacije. Predstavili smo tudi likovno vrednotenje in likovno ustvarjalnost, saj sta obe dejavnosti močno povezani z likovno apreciacijo. Pri vrednotenju smo opisali vrste likovnega vrednotenja in pristope v fazi likovnega vrednotenja. Pri ustvarjalnosti smo opredelili pojem, zapisali kriterije in razložili likovno ustvarjalnost. Predstavili smo tudi njun vpliv na likovnoapreciativne sposobnosti. V drugem – empiričnem delu smo predstavili rezultate, ki smo jih pridobili z izvajanjem in s preizkušanjem različnih načinov postopnega odkrivanja z dvanajstimi umetniškimi deli sodobnih slovenskih umetnikov. Pri zbiranju podatkov smo izbrali analizo zvočnih posnetkov, ki smo jih posneli med raziskavo pri uri likovne umetnosti. Raziskovalni vzorec je zajemal učence šestih razredov s treh mariborskih osnovnih šol. Raziskava je pokazala, da so izbrani načini postopnega odkrivanja za posamezno umetniško delo različno učinkoviti, saj so nekaterim učencem bila bližje realistična dela, nekaterim pa abstraktna umetniška dela. Kljub vsemu so vsi načini postopnega odkrivanja del pri vseh predstavljenih umetniških delih v večini dosegli, da so učenci umetniška dela dobro opazovali.
Keywords: likovna apreciacija, likovno vrednotenje, likovna ustvarjalnost, percepcija, recepcija, reprodukcije umetniških del
Published in DKUM: 06.02.2019; Views: 3594; Downloads: 112
Full text (1,30 MB) |
8. RAVEN IN MOŽNOSTI RAZVOJA MEDKULTURNIH KOMPETENC OSEBJA V RECEPCIJAH SLOVENSKIH HOTELOVVesna Tanšek, 2016, master's thesis Abstract: V panogi turizma in gostinstva je rast podjetij vedno bolj odvisna od uspešnosti medkulturnih interakcij med njihovimi zaposlenimi in kulturno raznolikimi obiskovalci. Glede na to, da so zaposleni v recepcijah hotelov prvi in včasih edini predstavniki podjetja, s katerimi gostje komunicirajo, je še posebej pomembno, da slednji razvijejo medkulturno kompetenco.
Namen magistrskega dela je ugotoviti raven medkulturne kompetence in proučiti povezanost posameznih dimenzij medkulturne kompetence osebja v recepcijah slovenskih hotelov. V magistrskem delu oblikujemo tudi nabor možnosti razvoja medkulturne kompetence tega osebja. Naša empirična raziskava temelji na izbranem konceptualnem modelu medkulturne kompetence. Raziskali smo raven kognitivne, čustvene in vedenjske dimenzije medkulturne kompetence ter povezave med temi dimenzijami. Rezultati naše raziskave kažejo, da je raven kognitivne, čustvene in vedenjske dimenzije medkulturne kompetence zaposlenega osebja v recepcijah slovenskih hotelov visoka in da sta tako kognitivna kot tudi čustvena dimenzija pozitivno povezani z vedenjsko dimenzijo medkulturne kompetence.
Magistrsko delo prispeva k empirični potrditvi izbranega konceptualnega modela medkulturne kompetence in k raziskavi odnosov med nekaterimi dimenzijami tega modela. Raziskava ozavešča tudi o pomenu medkulturne kompetentnosti v času intenzivnih mednarodnih družbenih ter poslovnih interakcij in sintetizira nabor potrebnih znanj ter sposobnosti, z namenom povečanja ravni medkulturne kompetence posameznikov.
Keywords: medkulturna kompetenca, turizem, hotelirstvo, recepcija, osebje recepcije, Slovenija.
Published in DKUM: 30.05.2016; Views: 1282; Downloads: 188
Full text (1,24 MB) |
9. Likovna apreciacija in metoda estetskega transferjaMatjaž Duh, Tomaž Zupančič, 2013, original scientific article Abstract: Metoda estetskega transferja je sodobna učna metoda na področju likovne pedagogike. Poudarja pedagoško vrednost estetske izkušnje. Zasnovana je široko, saj zajema različne likovnodidaktične parametre. Vpliva na časovno razporeditev učne ure, določa vsebinske elemente, metode in oblike dela. Prav tako vpliva na motivacijo in končno vrednotenje. Bistvo metode estetskega transferja je v prenašanju estetskih sporočil z umetnine na učence. Temelj in pogoj za uspešno uporabo metode estetskega transferja je kakovostno izvedena likovna apreciacija. Za uspešno razvijanje likovne apreciacije obstaja več načinov in poti, a vse imajo cilj, da učenci umetniško delo vidijo, ga dojemajo in v njem uživajo. S tem bogatijo svoj likovnoestetski razvoj, vzpostavijo pozitiven odnos do umetnosti, hkrati pa je to tudi spodbuda za njihovo lastno likovno raziskovanje.
Keywords: likovna umetnost, likovna vzgoja, učne metode, metoda estetskega transferja, percepcija, recepcija
Published in DKUM: 21.12.2015; Views: 2020; Downloads: 292
Full text (429,02 KB)
This document has many files! More... |
10. |
