| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


11 - 20 / 31
First pagePrevious page1234Next pageLast page
11.
Implementation of hard real-time embedded control systems
Matjaž Colnarič, Domen Verber, Roman Gumzej, Wolfgang A. Halang, 1998, independent scientific component part or a chapter in a monograph

Abstract: Although the domain of hard real-time systems has been thoroughly elaborated in the academic sphere, embedded computer control systems - being an important in mechatronic design - are seldom dealt with consistemntly. Often, off-the-shelf computer systems are used, with no guarantee that they will be able to meet the requirements specified. In this paper, a design for embedded control systems is presented. particulary, the paper deals with the hardware architecture and design details, the operating sustem, and the high-level real-time language support. It is shown how estimates of process run-times necessary for schedulability analysis can be acquired on the basis of deterministic behavior of the hardware platform.
Keywords: kontrolni sistemi, realni čas, mikrokontrolerji, programski jeziki, embedded compuer control systems, hard real-time systems, microcontrollers, transputers, earliest-deadline-first scheduling, real-time programming languages
Published: 10.07.2015; Views: 662; Downloads: 82
URL Link to full text

12.
STEKI KAZNIVIH DEJANJ V ZAPRTIH PROSTORIH ŽRTVE
Tomaž Bezenšek, 2014, undergraduate thesis

Abstract: Na splošno velja, da je lahko neko kaznivo dejanje izvršeno z enim storilčevim dejanjem, zaradi česar se posledično (če so za to izpolnjene materialne in procesne predpostavke) proti njem vodi sodni postopek. Prav tako pa lahko storilec z enim samim dejanjem izpolni zakonske znake več kaznivih dejanj (t. i. idealni stek kaznivih dejanj), oziroma izpolni zakonske znake več kaznivih dejanj v okoliščinah, zaradi katerih je potrebno, da se proti storilcu vodi enotni postopek ter izreče enotna kazen (t. i. realni stek kaznivih dejanj). Diplomsko delo povzema splošne značilnosti stekov kaznivih dejanj, njihovo umestitev v pravni sistem, ter njihov odnos do sorodnih pravnih institutov. Skladno z izbranim naslovom je poudarek dan predvsem razmeroma slabo raziskanemu področju situacij in primerov, v katerih se stek kaznivih dejanj izvrši v zaprtih prostorih žrtve, kot so na primer stanovanje, hotelska soba, počitniška hišica, itd.. V uvodnem diplomskega dela je na kratko s kriminološkega gledišča predstavljena kategorija kaznivega dejanja ter poleg nje kategoriji žrtve in storilca kaznivega dejanja, kot elementa, ki sta nujno potrebna pri vsakem kaznivem dejanju. V nadaljevanju diplomsko delo podrobneje razčlenja in shematsko prikazuje členitev stekov kaznivih dejanj, kot posebne, sui generis pojavne oblike kaznivih dejanj. Poleg tega opredeljuje kategorijo žrtvinih zaprtih prostorov, kot kraja izvršitve kaznivih dejanj, ki so bistveni predmet diplomskega dela. V osrednjem delu diplomskega dela je pozornost namenjena specifični pojavni obliki stekov kaznivih dejanj, natančneje primerom, ko so-le ti izvršeni v žrtvinih zaprtih prostorih, ter analizi, kako in zakaj se takšni primeri razlikujejo od klasičnih stekov kaznivih dejanj. Diplomsko delo obravnava tudi vprašanje, zakaj je zakonodajalec uzakonil nekatere nekonsistentnosti glede inkriminacije določenih kombinacij kaznivih dejanj, za katere je značilno, da do njih redoma prihaja v žrtvinih zaprtih prostorih. Izpelje določene ugotovitve in zaključke, zakaj je zakonodajalec posebej inkriminiral kombinacijo protipravnega vstopa in tatvine, ne pa drugih tovrstnih kombinacij kaznivih dejanj. V zaključnem delu pa diplomsko delo skozi načelo prepovedi ponovnega sojenja obravnava še način odmere in izreka kazenske sankcije storilcu kaznivih dejanj v steku, ter primerja ureditev tematike stekov oz. ekvivalentnih institutov v nekaterih drugih (tujih) pravnih redih.
Keywords: Ključne besede: kaznivo dejanje, storilec kaznivega dejanja, žrtev kaznivega dejanja, zaprti prostori žrtve, stanovanje, stek, idealni stek, realni stek, navidezni stek, nadaljevano kaznivo dejanje, prepoved ponovnega sojenja, odmera kazni.
Published: 18.12.2014; Views: 1311; Downloads: 547
.pdf Full text (1,31 MB)

13.
DOLOČANJE ANIONOV V REALNIH VZORCIH Z IONSKO KROMATOGRAFIJO
Anka Hotko, 2014, undergraduate thesis

Abstract: Namen diplomskega dela je bila optimizacija analizne metode po ekstrakciji, s katero smo določili vsebnost kloridnih, nitratnih in oksalatnih anionov v ekstraktu tara (Colocasia esculenta (L.) Schott)) s pomočjo ionske kromatografije (IC). Ekstrakcijo smo optimirali glede: načina izvedbe, temperature in učinkovitosti Tween-reagenta. Za realni vzorec, ekstrakt tara, smo študirali sestavo mobilne faze in sicer tako, da smo dobili zadovoljivo ločljivost pikov, ki jih želimo kvantitativno ovrednotiti. Analizno metodo smo tudi delno validirali, saj smo določili: linearnost, mejo zaznavnosti, mejo določljivosti, natančnost, pravilnost, vpliv matrice in časovno stabilnost standardov. V realnih vzorcih tara, smo določili vsebnost kloridnih, nitratnih in oksalatnih ionov v koncentracijskem območju od 197 mg/kg do 2 930 mg/kg SS, od 11 mg/kg do 10 868 mg/kg SS in od 761 mg/kg do 2 680 mg/kg SS.
Keywords: IC, anioni, validacija, realni vzorci
Published: 22.09.2014; Views: 1016; Downloads: 163
.pdf Full text (2,87 MB)

14.
POETIKA MLADINSKE PROZE JANE BAUER
Sandra Ferlan, 2014, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu sem predstavila celoten opus del Jane Bauer: V deželi medenjakov, Groznovilca v Hudi hosti, Izginjevalec čarovnic, Čarobna beseda, Detektivske prigode Fokusa in Kolumne, Skrivnost izropane grobnice in Detektivske prigode Fokusa in Kolumne, V strašljivem hotelu. Dela sem literarno- morfološko razčlenila. Šest analiziranih del sem razvrstila v dva širša tipa mladinske književnosti, in sicer v fantastični tip in realistični tip. V fantastični tip sodijo: V deželi medenjakov, Groznovilca v Hudi hosti, Izginjevalec čarovnic in Čarobna beseda. Detektivske prigode Fokusa in Kolumne: v strašljivem hotelu in Detektivske prigode Fokusa in Kolumne: skrivnost izropane grobnice pa sodita v realistični tip, in sicer sta to detektivski zgodbi. Snov v posameznih fantastičnih delih se nanaša na otrokovo doživljanje sveta. Otrok oziroma najstnik, ki odrašča in se socializira, se s svojim načinom dojemanja sveta spopada s situacijo in jo razrešuje na svoj način. V realističnih delih se kot snov pojavlja odtujena družina. Najpogostejši motivi, ki se pojavljajo v fantastičnih delih so: jeza, strah, osamljenost, pogum in prijateljstvo. Teme so: iskanje staršev, kazen, preobrazba in pogrešanje staršev. V realističnih delih so najpogostejši motivi: detektivstvo, prijateljstvo, odtujeni starši, bister otrok in slovo. Tema je pisanje detektivskih zgodb.
Keywords: fantastična zgodba, detektivska zgodba, Jana Bauer, irealni svet – realni svet
Published: 15.07.2014; Views: 1371; Downloads: 125
.pdf Full text (757,10 KB)

15.
ANALIZA DEVIZNEGA TEČAJA NA ŠVEDSKEM IN V SLOVENIJI
Jernej Demšar, 2012, undergraduate thesis

Abstract: Švedska je tretja največja zahodnoevropska država, ki je znana po visokih življenjskih standardih in socialni politiki. Ima stabilno in močno gospodarstvo, kljub temu, da je članica Evropske unije, pa se ni pridružila Evropski monetarni uniji in zato kot nacionalni denar še vedno uporablja švedsko krono. Primerjamo jo s Slovenijo, ki je ena manjših evropskih držav, gospodarstvo pa ima skoraj v celoti odvisno od izvoza. Še pred nekaj leti pa se je govorilo, da lahko Slovenija postane nova Švica. Devizni tečaj je v domačem denarju izražena cena tujega denarja. Če ga primerjamo z nekaterimi drugimi ekonomskimi kazalniki, lahko ugotovimo, ali so medsebojno povezani, devizni tečaj, izražen v primerni obliki, pa v povezavi z rastjo BDP pove marsikaj o konkurenčnosti gospodarstva. Empirična raziskava je pokazala, da je švedska krona v primerjavi s slovenskim tolarjem ob prehodu tisočletja izraziteje realno depreciirala, kar pomeni, da se je Švedski izrazito povečala konkurenčnost. Slovenija za razliko od Švedske tako velike realne depreciacije ni zabeležila. Na oblikovanje deviznega tečaja je velik vpliv imela švedska kriza v začetku 90. let in globalna finančna kriza leta 2008, ki je spremenila trend gibanja deviznih tečajev.
Keywords: Švedska, Slovenija, švedska krona, slovenski tolar, Evropska unija, evro, devizni tečaj, depreciacija, apreciacija, nominalni devizni tečaj, realni devizni tečaj, efektivni devizni tečaj, mednarodna konkurenčnost
Published: 20.12.2012; Views: 1266; Downloads: 102
.pdf Full text (1,47 MB)

16.
DEVIZNI TEČAJ IN TEKOČI RAČUN NA DANSKEM
Mateja Robin, 2012, undergraduate thesis

Abstract: Devizni tečaj je cena tuje valute izražena v domačem denarju in omogoča primerjavo domačih cen s tujimi in obratno. Ima zelo pomembno vlogo pri konkurenčnost domačega gospodarstva. V delu diplomskega seminarja je predstavljeno gibanje danske krone od leta 1999 do 2012. Danska krona je vključena v sistem tečajev ERM II, pri čemer ji je dovoljeno odstopanje +/- 2,25%. Tako je bila v opazovanem obdobju danska krona v primerjavi z evrom stabilna in ni bilo opaženih prevelikih nihanj. Prav tako, pa je na podlagi efektivnega deviznega tečaja opaziti dober konkurenčen položaj Danske v primerjavi s državami, s katerimi največ trguje. Tekoči račun plačilne bilance je pomemben makroekonomski pokazatelj delovanja države, določa namreč razvoj stanja obveznosti države do tujine. Država lahko ima primanjkljaj ali presežek na tekočem računu. Velikokrat je razlog za dolgotrajen primanjkljaj posledica neravnovesnega menjalnega tečaja. Danska ima v opazovanem obdobju vse skozi presežek v tekočem računu in je v začetku letošnjega leta dosegel 5,50% BDP.
Keywords: Nominalni devizni tečaj, realni devizni tečaj, efektivni devizni tečaj, tekoči račun, Maastrichtski konvergenčni kriteriji, Danska.
Published: 18.12.2012; Views: 1271; Downloads: 87
.pdf Full text (792,50 KB)

17.
STEREO VID Z MERITVIJO RAZDALJE DO OBJEKTA
Gašper Trstenjak, 2012, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo opisuje način vodenja robotskega stereo vida, ki ponazarja gibanje človeškega vida in glave. Cilj diplomskega dela je s pomočjo programskega paketa LabView, z vstavkom za krmiljenje mehanizma in vstavkom za zajem in analizo video vsebin izdelati program za razpoznavo objekta s pomočjo spletnih kamer in izdelati program za meritev oddaljenosti med kamero in objektom ter na koncu program implementirati v glavni program.
Keywords: strojni vid, robotski sistem, realni čas
Published: 15.11.2012; Views: 1461; Downloads: 61
.pdf Full text (2,00 MB)

18.
OCENJEVANJE FUNKCIJE POVPRAŠEVANJA PO DENARJU ZA KANADO V OBDOBJU 2003-2010
Barbara Fideršek, 2012, undergraduate thesis

Abstract: Stabilna funkcija povpraševanja po denarju je bistvena pri oblikovanju denarne politike, saj omogoča politično-vodene spremembe v denarnih agregatih, da bi vplivala na output, obrestne mere in končno tudi na cene. Empirične študije povpraševanja po denarju potrjujejo, da je ožji denarni agregat pozitivno odvisen od realnega bruto domačega proizvoda ter negativno od obrestne mere. Kot pravilno specificiran model se je izkazal linearni model z odloženo odvisno spremenljivko. Pri ocenjevanju funkcije povpraševanja po denarju za Kanado v obdobju 2003-2010 smo ugotovili, da so ocenjeni regresijski koeficienti v skladu z ekonomsko teorijo. S pomočjo Chowovega testa smo ugotovili, da se pojavljajo razlike v prvem (2003-2006) in drugem (2007-2010) obdobju, saj se razlikujejo predznaki ocenjenih regresijskih koeficientov.
Keywords: Funkcija povpraševanja po denarju, realni bruto domači proizvod, denarni agregat M1, obrestna mera zakladnih menic, metoda najmanjših kvadratov.
Published: 03.07.2012; Views: 1573; Downloads: 267
.pdf Full text (1,12 MB)

19.
ZNAČILNOSTI ŠVICARSKE DEVIZNOTEČAJNE POLITIKE IN EKONOMSKEGA SISTEMA
Tamara Belak, 2011, final seminar paper

Abstract: Švica je neodvisna, nevtralna, v mnogih pogledih zelo samosvoja federacija. Njen unikaten politični sistem neposredne demokracije ji je v preteklosti in ji še danes omogoča status države s posebnimi odnosi z Evropsko unijo. Kot nečlanica Evropske unije, ima s slednjo podpisanih več sporazumov, ki so se izkazali kot uspešni. Kljub izredni majhnosti domačega trga in navkljub dejstvu, da nima lastnih virov naravnih bogastev, predstavlja izjemno uspešno gospodarstvo svetovnega formata. Tržno nišo je našla v izvažanju visokokakovostnih in visokocenovnih izdelkih ter storitev, predvsem finančnih, zavarovalniških in bančnih. Sploh bančni sektor doprinese velik delež švicarskemu BDP, za kar se lahko zahvali privatnemu bančništvu in bančni tajnosti. Svojo konkurenčnost vzdržuje, kljub temu, da ima svojo valuto. Švicarski frank se že dlje časa uvršča med pet vodilnih valut sveta. Status trdne valute mu omogočajo občasne intervencije švicarske narodne banke, ki manipulira s količino denarja v obtoku in določanjem obrestne mere. Je skorajda edina država na svetu, ki ohranja pozitivno mednarodno trgovanje s Kitajsko, kar pomeni da več izvozi na Kitajsko kot uvaža iz nje.
Keywords: nominalni devizni tečaj, realni devizni tečaj, efektivni devizni tečaj, bančni sistem, monetarna politika, bilateralni sporazumi, Evropska unija.
Published: 18.11.2011; Views: 1666; Downloads: 218
.pdf Full text (1,85 MB)

20.
BILATERALNI IN EFEKTIVNI DEVIZNI TEČAJ NA NORVEŠKEM
Sandra Ošlaj, 2011, final seminar paper

Abstract: Norveška je gospodarsko zelo močna država, kar se kaže v zelo visokem bruto domačem proizvodu in stabilni monetarni politiki, ki teži k čim nižji inflaciji. Velik del njenih prihodkov predstavljajo naftni prihodki, zaradi česar se je država odločila ustanoviti naftni sklad (pokojninski sklad), ki je neke vrste način varčevanja za prihodnost. Po mnenju mnogih analitikov je gibanje deviznega tečaja norveške krone v močni soodvisnosti z nihanjem cen nafte. Seveda so poleg nihanja cen nafte pomemben oblikovalec gibanja tečaja tudi razmere na trgu dela. Za primerjanje države v mednarodnem merilu je pomemben pokazatelj realni bilateralni devizni tečaj krone, po katerem je vidna konkurenčnost Norveške v razmerju do partnerske države. Še boljšo oceno konkurenčnosti na sproti vsem trgovinskim partnericam, pa nam daje izračun realnega efektivnega deviznega tečaja. Skozi celotno opazovano obdobje je bil realni bilateralni in realni efektivni devizni tečaj norveške krone deležen apreciacijskih pritiskov. Norveška krona je stabilna in močna valuta in posledično država nima namena vstopiti v evroobmočje.
Keywords: Nominalni bilateralni devizni tečaj, realni bilateralni devizni tečaj, nominalni efektivni devizni tečaj, realni efektivni devizni tečaj, maastrichtski kriteriji.
Published: 10.11.2011; Views: 2203; Downloads: 152
.pdf Full text (601,49 KB)

Search done in 0.34 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica