| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 32
First pagePrevious page1234Next pageLast page
1.
Optimizacija procesa dekarbonatizacije surove vode v TEŠ
Nejc Poprijan, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Z raziskavami v okviru diplomskega dela smo podrobno analizirali proces dekarbonatizacije vode v Termoelektrarni Šoštanj. Dekarbonatizacija je odstranjevanje karbonatne trdote iz vod s kemijsko reakcijo. V vodo se dodajajo kalcijevi ioni, ki reagirajo s karbonatnimi ioni. Kalcijevi ioni se dodajo v obliki kalcijevega hidroksida, s čimer povišamo pH in povzročimo, da se hidrogen karbonatni ioni pretvorijo v karbonatne, ki so ob prisotnosti kalcija slabo topni. Ugotavljali smo optimalno pH vrednost in ugotovili, da se v laboratorijskem sistemu ta nahaja med pH vrednostmi 9 in 10, v realnem procesu pa med 8,5 in 9, saj v reaktor dodajamo tudi železov III klorid, ki ob dodani zadostni količini reagenta za dekarbonatizacijo pH niža. Preverili smo tudi različne sestave surove vode in sicer smo naredili poskuse z različnimi volumskimi razmerji vzorcev iz reke Pake in Družmirskega jezera, ki tudi sicer predstavljata vode, ki se v TEŠ-u uporabljajo za hladilne sisteme. Kot najboljšo možnost smo izbrali volumsko razmerje vode iz reke in jezera 2:3. To razmerje ima namreč na začetku relativno nizko karbonatno trdoto, po obdelavi se ta zniža in ne vsebuje veliko sulfatnih ionov. Nazadnje smo določili kinetične parametre reakcije. Potrdili smo tretji red reakcije z aktivacijsko energijo 41,6 KJ/mol in pred-eksponentnim faktorjem 1,835 10^6 (L/mol)2min.
Keywords: dekarbonatizacija, hladilni sistem, karbonatni ioni, obarjanje, reaktor
Published: 09.10.2020; Views: 229; Downloads: 38
.pdf Full text (1016,91 KB)

2.
Pridobivanje pogonskih goriv s pirolizo odpadne plastike
Petar Mekovec, 2020, master's thesis

Abstract: Odpadna plastika ima višjo energijsko vrednost kot večina drugih odpadkov. Glavni razlog za to je nafta, ki je glavna surovina v procesu njene proizvodnje. Njena množična proizvodnja se meri v milijonih tonah in se uporablja v skoraj vseh sektorjih. Eden od načinov, na katerega bi se odpadna plastika lahko energetsko izkoristila, je piroliza. Piroliza je termo kemijski postopek brez prisotnosti kisika, pri katerem velike organske molekule razpadejo v majhne. Pri molekulah, ki vsebujejo zadostno količino vezanega kisika, lahko pride do oksidirajočih procesov. S pomočjo eksperimenta z različnimi vrstami odpadne plastike bom dokazal njihov potencial za pridobivanje pogonskih goriv s procesom pirolize. V sklopu magistrskega dela sem izdelal pirolizni reaktor, ki ga bom uporabil za pridelavo goriv iz odpadne plastike. Namen je, da se pri enakih pogojih izvede postopek pirolize različne plastike in se preuči, kolikšen masni delež plastike se lahko v procesu pirolize pretvori v potencialno gorivo.
Keywords: piroliza, odpadna plastika, gorivo, reaktor
Published: 30.06.2020; Views: 382; Downloads: 98
.pdf Full text (3,65 MB)

3.
Modeliranje hlajenega neizotermnega mešalnega reaktorja
Špela Kočar, 2019, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu predstavljamo modeliranje neizotermnega kontinuirnega mešalnega reaktorja s hladilnim plaščem, v katerem poteka enostavna ireverzibilna eksotermna reakcija. V programskem okolju MATLAB/Simulink smo razvili model reaktorja ter analizirali njegovo dinamično obnašanje. V nalogi smo opisali in implementirali grafični vmesnik, ki omogoča uporabo modela brez predhodnega poznavanja matematičnega modela in programskega orodja. Z uporabo tega grafičnega vmesnika smo nato izvedli simulacije, pri katerih smo spreminjali vhodne parametre (začetna koncentracija reaktanta, vtočna temperatura hladiva, pretok hladilnega fluida v hladilnem plašču) ter opazovali vpliv le-teh na opazovane parametre po določenem času (koncentracija reaktanta, temperatura reakcijske zmesi ter temperatura hladiva v hladilnem plašču).
Keywords: kontinuirni mešalni reaktor, modeliranje, dinamična simulacija, Matlab, Simulink, grafični vmesnik
Published: 06.05.2019; Views: 594; Downloads: 58
.pdf Full text (2,73 MB)

4.
Uporaba plazemskih reaktorjev za pretvorbo metana v višje ogljikovodike in sintezni plin
Alen Navodnik, 2018, undergraduate thesis

Abstract: V tem diplomskem delu smo testirali plazemski reaktor, natančneje plazemski reaktor z iskro. Na njem smo izvajali reakcijo suhega reforminga metana, kjer metan reagira z ogljikovim dioksidu in dobimo sintezni plin, ki ga sestavljata vodik in ogljikov monoksid. Reakcija pa se lahko preusmeri še do višjih ogljikovodikov ali do tekočih produktov, kot sta metanol in formaldehid. Namen dela je bil optimizacija procesa, ki je zajemala določitev ključnih parametrov (pretok plinov, razmerje reaktantov, moč plazme in temperatura zunanjega gretja) in njihovih vrednosti, ki bi zagotavljali najvišje presnove in selektivnosti. Uporabljali smo tudi katalizatorja in določali njun vpliv na potek procesa. S komercialnim katalizatorjem za suhi reforming (Ni/Al2O3) smo poskušali izboljšati presnovo in izkoristek produkov. S katalizatorjem za sintezno metanola (HiFuel) pa smo pridobljen sintezni plin poskušali pretvoriti v tekoče produkte. Rezultati kažejo, da dobimo najbolše rezultate pri: razmerju reaktantov CH4:CO2 = 40:60, manjših pretokih plinov, višji moči plazme in višji temperaturi zunanjega gretja. S katalizatorjem Ni/Al2O3 nismo dobili višjih presnov in izkoristkov produktov kot brez njega. S katalizatorjem HiFuel pa nam ni uspelo pridobit tekočih produktov.
Keywords: plazemski reaktor, heterogena kataliza, suhi reforming metana, prevtorba ogljikovega dioksida, reakcijska kinetika, trajnostna in zelena kemija
Published: 13.09.2018; Views: 521; Downloads: 45
.pdf Full text (2,34 MB)

5.
Procesi odstranjevanja antibiotikov iz bolnišničnih odpadnih vod
Severina Stavbar, 2018, doctoral dissertation

Abstract: Ostanki antibiotikov in drugih zdravil, postajajo vse resnejši problem, saj jih najdemo v izpustih iz farmacevtskih in proizvodnih obratov, bolnišnic in odplakah iz čistilnih naprav. Različne študije so pokazale, da so ostanki antibiotikov prisotni v odpadnih in površinskih vodah, zadnje študije pa kažejo trend zviševanja tudi v tleh, podtalnici ter pitni vodi. Čeprav so izmerjene koncetracije v širokem koncentracijskem območju od ng/L do µg/L, so lahko nekateri razgradni produkti aktivnih snovi celo bolj toksični kot izvorna snov. Predhodne študije so pokazale, da so najvišje koncentracije antibiotikov v bolnišničnih odpadnih vodah. Za odstranitev takšnih onesnaževal pa obstoječe čistilne naprave niso primerne, saj velike količine antibiotikov ostajajo v vodi tudi po čiščenju. V doktorski disertaciji so predstavljeni trije procesi odstranjevanja teh onesnaževal iz bolnišničnih odpadnih vod. Glavni namen je bil poiskati napredne, izvedljive metode za odstranitev izbranih antibiotikov iz bolnišnične odpadne vode. V prvem delu smo se osredotočili na postopek čiščenja s sub in super-kritično oksidacijo, kjer smo preučili procesne parametre: vpliv temperature, tlaka, pretoka in časa. V drugem delu smo opravili postopek ozonacije, kjer smo spremljali učinkovitost čiščenja odpadne vode s spreminjanjem pH vzorca, različnimi odmerki ozona ter dodatek vodikovega peroksida (H2O2). V tretjem delu smo za čiščenje sintetično pripravljene bolnišnične odpadne vode uporabi aerobni reaktor, kjer smo iskali optimalen bivalni čas. Vsebnost antibiotikov smo po vsaki metodi čiščenja določali z optimiranimi LC-MS/MS analiznimi tehnikami. V zadnjem delu doktorske disertacije smo vse omenjene postopke čiščenja implementirali na realnem vzorcu bolnišnične odpadne vode. Vsebnost antibiotika v realnem vzorcu pred in po čiščenju smo določali z ekstrakcijo na trdni fazi v povezavi z optimirano LC-MS/MS tehniko. Na koncu smo izvedli še test inhibicije porabe kisika z aktivnim blatom za oksidacijo ogljika in amonija, s katerim smo poskušali ugotoviti, toksičen vpliv očiščene vode na mikrooganizme v aktivnem blatu.
Keywords: Antibiotiki, Bolnišnična odpadna voda, Sub-kritična oksidacija, Super-kritična oksidacija, Ozonacija, Aerobni reaktor, LC-MS/MS, Test toksičnosti
Published: 20.06.2018; Views: 1044; Downloads: 169
.pdf Full text (2,60 MB)

6.
VISOKO UČINKOVITA KOMBINIRANA ČISTILNA NAPRAVA
Tomislav Zore, 2016, bachelor thesis/paper

Abstract: Tema diplomske naloge je izgradnja in testiranje visoko učinkovite kombinirane male čistilne naprave, umeščene v občutljivo okolje. S kombinacijo in povezavo različnih načinov čiščenja želimo doseči visoko učinkovito čiščenje z malo porabljene energije. Problem je doseči takšne minimalne koncentracije škodljivih snovi v izpustu, da ne bo nikakršnih posledic za živelj na vplivnem območju male čistilne naprave. Rešitev smo videli v sinergiji različnih metod in tehnik čiščenja, kot so fizikalno, kemijsko in biološko čiščenje v sekvenčnih bioloških reaktorjih, ter s pomočjo biološko-kemijskih procesov, ki potekajo v rastlinski čistilni napravi. Za opredeljeni problem smo skušali najti optimalno rešitev. Rezultat naloge je projektirana, izgrajena in testirana kombinirana mala čistilna naprava na področju razpršene poselitve, kjer ni mogoč priklop na javno kanalizacijsko omrežje. Prenovili smo obstoječo greznico, dodali rastlinski del in dobili spodbudne rezultate. Ti lahko pomembno vplivajo na nadaljnji razvoj malih čistilnih naprav in ponovno uporabo prečiščene vode.
Keywords: Mala čistilna naprava, Sekvenčni biološki reaktor, Rastlinska čistilna naprava, Razpršena poselitev
Published: 12.10.2016; Views: 1079; Downloads: 111
.pdf Full text (2,37 MB)

7.
UČINEK ČIŠČENJA ODPADNE VODE V SEKVENČNEM BIOLOŠKEM REAKTORJU PRI RAZLIČNIH TEMPERATURNIH POGOJIH
Matej Žuljan, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Namen raziskave je ugotoviti vpliv nizkih temperatur na aktivno blato v aerobni biološki čistilni napravi. Primerjamo učinke čiščenja po izpostavljenosti aktivnega blata različnim temperaturnim pogojem. Eksperiment razdelimo na 3 dele in ga izvajamo v pilotnem eksperimentalnem sekvenčnem biološkem reaktorju. V celotnem eksperimentu čistimo modelno vodo na sobni temperaturi (22 °C). Prvi del eksperimenta izvajamo z adaptiranim aktivnim blatom. Merimo vtočno in iztočno koncentracijo KPK in iz rezultatov izračunamo učinek čiščenja. Rezultate učinka čiščenja tega eksperimenta primerjamo z učinki čiščenja drugih delov eksperimenta. V 2. delu eksperimenta adaptirano aktivno blato ohladimo na temperaturo 4 °C za 7 dni. Aktivno blato, ki je bilo hlajeno prelijemo nazaj v pilotni sekvenčni biološki reaktor. Iz rezultatov vtočne in iztočne koncentracije KPK izračunamo učinek čiščenja. V 3. delu eksperimenta blato zamrznemo na temperaturo 20 °C za 24 dni, odtalimo na sobno temperaturo in prelijemo nazaj v pilotni sekvenčni biološki reaktor. Vnovič izračunamo učinke čiščenja iz rezultatov vtočnega in iztočnega KPK. Primerjava rezultatov učinkov čiščenja med adaptiranim aktivnim blatom in predhodno ohlajenim aktivnim blatom je pokazala, da se bioaktivnost blata povrne že po nekaj dneh. Učinki čiščenja prej ohlajenega aktivnega blata so po nekaj dneh primerljivi učinkom čiščenja adaptiranega aktivnega blata. Primerjava rezultatov med adaptiranim blatom in predhodno zamrznjenim in spet odtaljenim blatom je pokazala, da je bioaktivnost na začetku nižja. Učinek čiščenja vztrajno narašča. Po 14 dneh je blato ponovno adaptirano in učinek čiščenja je primerljiv z učinkom čiščenja adaptiranega aktivnega blata. Zaključimo lahko, da aktivno blato, ki je izpostavljeno nizkim temperaturam pri katerih lahko zamrzne in odmrzne, povrne biološko aktivnost in se vnovič adaptira po določenem času, zato je primerno za nadaljnjo uporabo v bioloških čistilnih napravah.
Keywords: učinek čiščenja, aktivno blato, vpliv temperature, sekvenčni biološki reaktor, odpadna voda, zamrzovanje in odtajanje aktivnega blata
Published: 29.09.2016; Views: 1015; Downloads: 110
.pdf Full text (3,37 MB)

8.
Preveritev in posodobitev izgorevanja goriva z uporabo ISOlib knjižnice v CORD-2 programu
Dušan Ćalić, 2016, doctoral dissertation

Abstract: Na Inštitutu Jožef Stefan se računalniški paket CORD-2 uporablja za preračune sredice lahkovodnih reaktorjev. CORD-2 se uporablja že od leta 1990 in je bil že večkrat verificiran za izdelavo projektnih izračunov Nuklearne elektrarne Krško. V ta namen smo znotraj doktorskega dela razvili postopke, s katerimi smo zamenjali obstoječi WIMSD-5B transportni modul za celični izračun z Monte Carlo programom Serpent 2. Razvili smo postopek efektivne homogenizacijske metode (EDH) za izračun presekov na modelu osnovne celice, ki se trenutno uporablja v CORD-2 programskem paketu. Z uporabo novega računskega orodja Serpent-GNOMER smo preverili izvedbo projektnih izračunov za Nuklearno elektrarno Krško. Izračune smo primerjali z eksperimentalnimi in vzporednimi CORD-2 preračuni, kjer smo opravili primerjavo ključnih parametrov. Rezultati analize so pokazali, da metoda Monte Carlo še ni primerna za rutinsko uporabo, lahko pa služi kot referenčna rešitev za preveritev determinističnih izračunov. CORD-2 obravnava zgorevanje goriva z uporabo predhodno generirane knjižnice izotopske sestave, tako imenovano knjižnico ISOlib. Le ta je generirana v odvisnosti od povprečnih obratovalnih pogojev med zgorevanjem. V trenutni verziji programa CORD-2 ne moremo upoštevati efekta hlajenja med remontom. Zato smo izpeljali faktorje hlajenja s katerimi izboljšamo izotopsko sestavo goriva. Izpeljali smo splošno obliko faktorjev, ki so odvisni od časa hlajenja, obogatitve goriva in končne zgorelosti goriva. Z uporabo empiričnih popravkov na enostavnem konzervativnem modelu dosežemo, da se razlika zaradi efekta hlajenja zmanjša.
Keywords: Monte Carlo, homogenizacija, deterministični, pomnoževalni faktor, porazdelitev moči, izotopska sestava, reaktorski izračuni, računalniški programi, hlajenje goriva, zgorevanje goriva, tlačnovodni lahkovodni reaktor
Published: 31.08.2016; Views: 1381; Downloads: 69
.pdf Full text (29,72 MB)

9.
Projektiranje 0,5 l tlačnega reaktorja
Jakob Strašek, 2014, undergraduate thesis

Abstract: V diplomski nalogi je opisano projektiranje majhnega tlačnega reaktorja, v katerem pod visokim tlakom in temperaturo potekajo kemične reakcije. Njegova majhna izvedba je pri projektiranju zahtevala drugačne konstrukcijske rešitve kot pri večjih tlačnih reaktorjih. V prvem delu naloge je opisana zakonodaja ter nerjaveča jekla, iz katerih so izdelane tlačne komponente. Nato je predstavljena teorija preračuna tlačnih posod. Trdnostni preračun ter konstruiranje je izvedeno po navodilih standarda "AD 2000 Regelwerk". Posamezni analitični izračuni so izvedeni s programom podjetja "Lauterbach verfahrenstechnik GmbH", numerični preračun pa s programom "ABAQUS 6.10". CAD model reaktorja je bil narejen v "PTC Pro ENGINEER Wildfire 4.0". V zadnjem delu so predstavljeni rezultati analitičnega in numeričnega preračuna.
Keywords: tlačni reaktor, tlačna posoda, nerjavno jeklo
Published: 20.10.2014; Views: 1167; Downloads: 191
.pdf Full text (3,82 MB)

10.
DOLOČANJE REGULACIJSKIH PARAMETROV REAKCIJSKEGA SISTEMA RC1
Saša Tompa, 2014, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu opisujemo določanje vrednosti regulacijskih parametrov reakcijskega kalorimetra RC1e Mettler Toledo in reaktorskega sistema EasyMax 102 Mettler Toledo. Parametre smo določali z metodo po Ziegler-ju in Nichols-u. Ta metoda temelji na regulacijskem sistemu brez povratne zanke. Vrednosti za povratno zanko smo izračunali z Excelovim diagramom, s katerim smo izračunali P in I regulacijska parametra. Reaktor RC1e smo uporabili za poskuse z večjimi volumni, medtem ko EasyMax za tiste z manjšmi. Oba reakcijska sistema sta avtomatizirana, kar pomeni, da računalnik sam regulira podane veličine. Poskuse smo izvajali pri različnih temperaturah, vrtilnih hitrostih mešala, volumnih in različnih gostotah medija. Dobljene vrednosti regulacijskih parametrov smo prikazali grafično v odvisnosti fizikalnih sprememb v sistemu. Ugotovili smo, da je P parameter odvisen od vseh prej omenjenih fizikalnih sprememb, medtem ko I parameter ni odvisen od vrtilne hitrosti mešala v reakcijski zmesi. Z reakcijo nevtralizacije smo preverili vpliv vrednosti regulacijskih parametrov na temperaturni odziv ter določili entalpije nevtralizacije. Dokazali smo, da so bili regulacijski parametri pravilno določeni, saj je bil odziv sistema brez osciliranja temperature v reaktorju, hkrati se je temperatura hitro vzpostavila na željeno vrednost.
Keywords: reaktor RC1e, reaktor EasyMax 102, regulacijski parametri, kalorimeter, nevtralizacija.
Published: 26.09.2014; Views: 976; Downloads: 109
.pdf Full text (2,40 MB)

Search done in 0.33 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica