| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 17
First pagePrevious page12Next pageLast page
1.
Analiza vpliva fizikalne ergonomije na intervencijo v službi nujne medicinske pomoči
Luka Uršič, 2023, master's thesis

Abstract: Reševalci pri svojem delu lahko utrpijo mišično-skeletne poškodbe, ko dvigujejo in prenašajo paciente med opravljanjem nujne medicinske pomoči (NMP). Tehnične spremembe, kot je zasnova novih naprav za ravnanje s pacienti NMP, ponujajo potencialno intervencijsko priložnost za boj proti tej težavi. Namen raziskave je bil opredeliti optimalno ergonomsko oblikovanost delovnega mesta zaposlenega v NMP in opredeliti fizikalne dejavnike ergonomske ergonomije, ki vplivajo na izvedbo intervencije ter zdravje zaposlenih v NMP. Ergonomski dejavniki tveganja, kot so prevelik fizični napor, nerodni delovni položaji ali ponavljajoči se gibi, so glavni vzroki za poškodbe med delavci NMP, od katerih je največ poškodb zaradi dvigovanja, prenašanja pacienta in/ali opreme. Čeprav bistvenih nalog ravnanja s pacienti, prevoza in oskrbe ni mogoče odpraviti, je zasnovo reševalnih vozil in pripadajoče opreme mogoče spreminjati. Naši cilji so bili ugotoviti obseg upoštevanja človeških dejavnikov in ergonomije obstoječih standardih/predpisih za načrtovanje reševalnih vozil. Naše ugotovitve so pokazale, da obstoječi standardi/predpisi omejeno upoštevajo ergonomsko načrtovanje delovnega mesta. Posledično se načela ergonomije še naprej upoštevajo kontinuirano z naknadno vgradnjo in ne proaktivno pri oblikovanju delovnega mesta. Priporočamo, da se zahteve ergonomskega oblikovanja delovnega mesta, ki temeljijo na učinkovitosti, vključijo neposredno v standarde načrtovanja dela v reševalnih vozilih.
Keywords: reševalci, ergonomija, delovno okolje, ozaveščenost, izboljšave
Published in DKUM: 20.12.2023; Views: 188; Downloads: 14
.pdf Full text (2,45 MB)

2.
Prvi pristop k samomorilni osebi
Ana Samastur, 2023, undergraduate thesis

Abstract: Uvod: Zaradi samomora vsako leto umre več kot 700.000 ljudi po svetu. Definiran je kot namerno prenehanje lastnega življenja. Empatični pristop, dobra prepoznava dejavnikov tveganja in opozorilnih znakov samomorilnega vedenja je ključnega pomena pri preprečevanju le-tega. Namen zaključnega dela je raziskati, katere so intervencije reševalcev pri prvem pristopu k samomorilni osebi. Metode: Pregledali smo znanstveno literaturo s področja prvega pristopa k samomorilni osebi v angleškem in slovenskem jeziku. Uporabili smo deskriptivno metodo dela z metodo analize, kompilacije, komparacije in sinteze. Članke smo iskali v naslednjih podatkovnih bazah: PubMed, CINAHL in ScienceDirect. Zbrane podatke smo analizirali in sintetizirali. Rezultati: Od skupno 812 zbranih člankov smo v raziskavo vključili 7 člankov. S pomočjo identificiranih virov smo ugotovili, da mora biti pristop do samomorilne osebe umirjen, razumevajoč, strokoven, individualen, usmerjen na posameznika in prav tako na njegovo družino in bližnje. Razprava in sklep: Velikokrat se reševalci počutijo nemočne in so mnenja, da potrebujejo več usposabljanja za takšne situacije. Reševalec mora ob samomorilni osebi ostati miren, ji dati v vednost, da je tu zanjo. V intervencije ni vključena samo žrtev, ampak tudi njeni svojci. Ob končani obravnavi jo reševalec pospremi v ustrezno zdravstveno ustanovo ali urgentni psihiatrični oddelek.
Keywords: reševalci, tehniki nujne medicinske pomoči, samomor
Published in DKUM: 13.07.2023; Views: 270; Downloads: 100
.pdf Full text (941,41 KB)

3.
POSLEDICE PRISILNE IN NEPRAVILNE DRŽE PRI REŠEVALCIH V NUJNI MEDICINSKI POMOČI
Adis Islamović, 2022, undergraduate thesis

Abstract: Uvod: Zaradi visoke stopnje tveganja so zdravstveni reševalci/reševalke izpostavljeni številnim tveganjem, ki lahko dolgoročno vplivajo na zdravje lokomotornega sistema. Največji problem je prenašanje bremen. Zdravstveni reševalci/reševalke opravljajo svoje delo v različnih in težkih ergonomskih okoliščinah, zato so tudi možnosti poškodb večje kot na drugih deloviščih v zdravstvu. Namen zaključnega dela je ugotoviti, kakšne posledice ima prisilna in nepravilna drža pri vsakdanjem delu reševalcev/reševalk v nujni medicinski pomoči. Raziskovalne metode: Izvedli smo sistematični pregled, analizo in sintezo znanstvene in strokovne literature. V zaključnem delu smo uporabili deskriptivno metodo dela. Literaturo smo glede na vključitvene in izključitvene kriterije, ki smo jih oblikovali na podlagi raziskovalnega vprašanja, iskali v podatkovnih bazah CINHAL, MEDLINE, Springer link, Web of Science in Google Scholar. Potek iskanja je prikazan s pomočjo diagrama PRISMA. Izvedli smo vsebinsko analizo. Rezultati: V končni pregled smo vključili devet člankov. Pri analizi smo ugotovili, da raziskave dokazujejo visoko tveganje za nastanek mišično-skeletnih obolenj in pogoste poškodbe kot posledice udarcev ali padcev med izvajanjem zdravstvenonegovalnih postopkov in posegov v reševalnem avtomobilu. Raziskave opozarjajo tudi na pomembnost samozaščitnega vedenja zdravstvenih reševalcev/reševalk in ureditve delovnega prostora v reševalnem avtomobilu. Razprava in sklep: Upoštevanje ergonomije pri opravljanju dela in zavedanje posledic nepravilne in prisilne drže lahko pomembno vplivata na zdravje, zadovoljstvo in počutje. Zato je treba spodbujati delodajalce k uporabi najnovejših pripomočkov, ki so potrebni pri vsakdanjem delu.
Keywords: zdravstveni reševalci, prisilna drža, nepravilna drža, ergonomija
Published in DKUM: 04.03.2022; Views: 753; Downloads: 145
.pdf Full text (1,27 MB)

4.
Poškodbe zdravstvenih delavcev pri opravljanju nenujnih reševalnih prevozov
Mitja Zebec, 2021, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo predstavlja problematiko poškodb zdravstvenih delavcev pri izvajanju nenujnih reševalnih prevozov in njihovo razširjenost. Raziskava temelji na kvantitativni metodologiji dela. Kot merski instrument je bil uporabljen anketni vprašalnik. V vzorec smo vključili 50 zdravstvenih delavcev, ki opravljajo nenujne reševalne prevoze na področju Spodnjega Podravja. Ugotovili smo, da je dobra polovica anketiranih utrpela poškodbo pri delu. Pri slabi polovici so se poškodbe pri delu začele pojavljati v starostni skupini med 26 do 35 let, prevladujejo pa predvsem poškodbe v ledvenem predelu hrbtenice. Največ poškodb pri delu so zdravstveni delavci utrpeli pri prenašanju pacientov po stopnicah in pri rokovanju bolnikov s prekomerno telesno težo. Tretjina anketiranih ima ponavljajoče se težave s poškodovanim delom telesa. Večina anketiranih je po poškodbi pri delu začasno opravljala lažja fizična dela ali pa so bili razporejeni na drugo delovno mesto. Prav tako jih večina meni, da se pri mnogih primerih ob prenašanju težkih bremen ni mogoče izogniti poškodbam pri delu. Za varno opravljanje nenujnih reševalnih prevozov v smislu prestavljanja, nošenja, dvigovanja, se zdravstveni delavci najpogosteje odločajo za pomoč reševalcev drugih ekip in svojcev. Pojavnost poškodb pri delu je procentualno največje v kategoriji 1. stopnje debelosti.Rezultati opozarjajo na najpogostejše pojavnosti poškodb in možnosti za njihovo preprečevanje, kajti ravno preprečevanje le-teh je ključnega pomena za kakovostno oskrbo pacientov ter za zagotavljanje zdravega delovnega okolja.
Keywords: poškodbe pri delu, reševalci, varstvo pri delu, preventiva, hrbet in hrbtenica, poškodbe zdravstvenih delavcev, ZZZS, ergonomija, nenujni reševalni prevozi
Published in DKUM: 04.06.2021; Views: 967; Downloads: 103
.pdf Full text (774,41 KB)

5.
Prepoznavanje in ukrepi reševalcev pri akutnem miokardnem infarktu v prehospitalnem okolju
Žan Dreisibner, 2021, undergraduate thesis

Abstract: Uvod: Definirali smo akutni miokardni infarkt, predstavili simptome, dejavnike tveganja in analizirali strokovno literaturo s tega področja. Za raziskavo smo uporabili anketni vprašalnik, ki so ga izpolnili zaposleni v nujni medicinski pomoči v enem izmed zdravstvenih domov v Sloveniji. Metode: V diplomskem delu smo uporabili kvantitativno metodologijo raziskovanja ter deskriptivno metodo dela. Rezultati: Na podlagi vprašalnika smo ugotovili, da imajo reševalci v nujni medicinski pomoči zadostno znanje iz področja prepoznave in ukrepov pri akutnem miokardnem infarktu. Razprava in sklep: Ugotovili smo, da je v nujni medicinski pomoči potrebno nenehno nadgrajevat znanje s pomočjo dodatnih izobraževanj. Primerjali smo odgovore zaposlenih v različnih situacijah s področja akutnega miokardnega infarkta in ukrepov, ki so potrebni v dani situaciji. Ukrepi pri akutnem miokardnem infarktu se skozi leta spreminjajo glede na smernice, ki jih sprejema Evropski svet za reanimacijo. Z vidika reševalcev je potrebno uvesti dodatna izobraževanja in dopolnjevanje znanja.
Keywords: akutni miokardni infarkt, temeljni postopki oživljanja, akutni koronarni sindrom, reševalci
Published in DKUM: 10.02.2021; Views: 1155; Downloads: 282
.pdf Full text (613,88 KB)

6.
Predoziranje z opioidi, prepoznavanje in oskrba ter vloga reševalcev na terenu
Aljaž Reisman, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Uvod: Predoziranje z opioidi je lahko življenjsko ogrožajoče stanje, ki ga je treba pravočasno in ustrezno prepoznati, ter prizadeti osebi pravilno in pravočasno pomagati ter jo oskrbeti. Namen diplomskega dela je ugotoviti, koliko reševalcev se je že srečalo s predoziranjem z opioidi in opredeliti njihovo vlogo v procesu reševanja. Metode: Uporabljena je bila deskriptivna metoda dela s pregledom literature. Podatke smo zbrali z anketnimi vprašalniki in jih obdelali s pomočjo opisne statistike. Za obdelavo podatkov smo uporabili programsko orodje SPSS in Microsoft Office Excel 2015. Rezultati: Rezultati raziskave so pokazali, da se je večina zaposlenih reševalcev na Nujni medicinski pomoči srečalo z osebo, ki je bila predozirana z opioidi. Najpogostejši opioid, s katerim so se reševalci srečali, je bil heroin. Le-ta še vedno predstavlja največji problem pri uživanju prepovedanih drog. Zabeležili so pa tudi nekaj primerov predoziranj z drugimi opioidi. Razprava in sklep: Podatki so pokazali, da se pri predoziranju z opioidi pojavijo številni resni zapleti. Vloga reševalcev na terenu je pri tovrstnih intervencijah bistvena. Zelo pomembno je na terenu uporabiti antidot nalokson, ki antagonizira učinke opioida in prepreči nadaljnje zaplete.
Keywords: opioidi, predoziranje, reševalci, oskrba
Published in DKUM: 01.12.2020; Views: 855; Downloads: 142
.pdf Full text (760,87 KB)

7.
Razlike o poznavanju hipoglikemije med reševalci in drugimi delavci zdravstvene nege
Maja Kramberger, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Izhodišča: Hipoglikemija lahko vodi tudi do smrti pacienta, zato je dolžnost vseh delavcev ZN prepoznati osnovne znake in simptome ter ob tem izvajati ukrepe prve pomoči. Reševalci, ki se na terenu pogosto srečujejo s hipoglikemično komo, so primorani izvajati ukrepe NMP ter aplikacijo zdravil po naročilu zdravnika ali samostojno, oboji pa morajo poznati načine aplikacij glukoze in alternative. Raziskovalne metode: V zaključnem delu smo uporabili kvantitativno raziskovanje z metodo anketiranja. Pri opisu teoretičnih izhodišč smo uporabili deskriptivno metodo dela, vključevali smo slovensko in tujo literaturo, povezano s problematiko raziskovanja. V empiričnem delu smo uporabili anonimni strukturirani vprašalnik, ki je obsegal 18 vprašanj. Namenjen je bil predvsem reševalcem in drugim delavcem ZN iz različnih področjih dela. Rezultati: Na podlagi analize anketnih vprašalnikov smo ugotovili, da se reševalci pogosteje srečujejo s hipoglikemijo in hipoglikemično komo kot drugi delavci ZN. Pri ugotavljanju znakov in simptomov med obema skupinama ni bilo bistvenih razlik, vendar znajo reševalci bolje opredeliti količino in koncentracijo glukoze, ki jo je treba aplicirati ob ugotovitvi hipoglikemične kome. Diplomirani reševalci so tudi po pravilniku iz leta 2015 dolžni znati samostojno uporabljati glukozo. Diskusija in zaključek: Analiza rezultatov prikazuje, da se reševalci pogosteje srečujejo s hipoglikemijo in hipoglikemično komo kot drugi delavci ZN. Kljub temu pa večjih razlik pri prepoznavanju simptomov, znakov in obolenj, pri katerih se lahko pojavi hipoglikemija, ni. Glede na izsledke raziskave svetujemo organizacijo dodatnih izobraževanj s tega področja za obe skupini anketirancev.
Keywords: Prepoznava hipoglikemije, reševalci, medicinska sestra, hipoglikemična koma, znanje.
Published in DKUM: 02.03.2020; Views: 978; Downloads: 309
.pdf Full text (787,07 KB)

8.
Predbolnišnična oskrba pacientov s poškodbo hrbtenjače
Gregor Farič, 2018, undergraduate thesis

Abstract: Teoretično izhodišče: poškodbe hrbtenice predstavljajo 1-2 % vseh poškodb. Pri približno 20 % od teh je prisotna tudi poškodba hrbtenjače. Najpogostejši mehanizmi poškodb so prometne nesreče, padci ter športne in rekreativne aktivnosti. Sposobnost zdravstvenega osebja, da na terenu prepozna poškodbo hrbtenjače igra pomembno vlogo pri pravilni triaži, oskrbi in izidu pacientovega stanja. Namen zaključnega dela je sistematični pregled literature in analiza podatkov obstoječih raziskav o najbolj ogroženem delu populacije in predbolnišnični oskrbi poškodb hrbtenjače. Raziskovalne metode: za sistematični pregled literature smo uporabili podatkovne baze Pub Med, Science Direct, CINAHL in Web Of Science. Iskanje smo izvedli z uporabo Boolovih operaterjev AND in OR ter z naslednjimi ključnimi besedami: prehospital, spinal cord injury, patient in njihovimi sopomenkami. V analizo smo vključili vse vire objavljene med januarjem 2000 in decembrom 2017. V končno analizo je od 837 zadetkov bilo vključenih 10 virov. Rezultati: pri podrobni analizi virov sta bili oblikovani 2 glavni temi, ki opisujeta poškodbo hrbtenjače in predbolnišnično oskrbo, 5 podtem sekundarnega nivoja ter 12 tem primarnega nivoja. Diskusija in zaključek: najpogostejši ugotovljeni mehanizmi poškodb so bili prometne nesreče, padci ter šport in rekreativne dejavnosti. Več poškodovancev je bilo moških, pri prometnih nesrečah so najbolj ogroženi mlajši moški, pri padcih pa ženske in starejši. Cilji predbolnišnične obravnave poškodb hrbtenjače so zmanjšanje možnosti morebitnih zapletov, zmanjšanje nevrološkega deficita in dodatnih poškodb, pravilna ocena in prepoznava poškodbe, ustrezna imobilizacija poškodovanca ter čim hitrejši in varen transport in predaja poškodovanca v ustrezno zdravstveno ustanovo.
Keywords: urgenca, reševalci, travma, ogroženost, predbolnišnično okolje
Published in DKUM: 14.01.2019; Views: 1284; Downloads: 190
.pdf Full text (503,15 KB)

9.
Utopitve v Sloveniji - oblike in preprečevanje : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa Varstvoslovje
Marina Katić, 2017, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo govori o utopitvah ter preprečevanju teh. V teoretičnem delu diplomskega dela smo predstavili, katere oblike utopitev poznamo, kako v Sloveniji preprečujemo, da do utopitve pride, kako nudimo osnovno prvo pomoč utopljencu, kakšna je statistika utopitev v Sloveniji na bazenskih ter naravnih kopališčih (morje, jezero, reka itn.) ter kako se s to problematiko srečujejo in soočajo v nekaterih drugih državah po svetu. Namen diplomskega dela je povzeti, na kakšen način se v Sloveniji soočamo z omenjeno problematiko, na kakšen način se z njo soočajo v tujini, preveriti mnenje prebivalstva Slovenije o omenjeni problematiki ter videti, kje imamo še prostor za izboljšavo na tem področju in zmanjšanje števila utopitev. Raziskava je pokazala, da veliko oseb zaupa reševalcem iz vode, še posebno osebe, ki prihajajo iz osrednjega ter vzhodnega dela Slovenije. Prav tako sem iz raziskave ugotovila, da veliko ljudi misli, da bi znalo nuditi prvo pomoč utopljencu, vendar se kasneje izkaže, da bi vseeno morali biti nekoliko boljše ozaveščeni o tem. V Sloveniji pa gremo v pravi smeri, kar se tiče plavalnih tečajev v vrtcih in osnovnih šolah, saj te podpira velika večina ljudi. Menim, da je to odličen način za preprečevanje utopitev pri otrocih.
Keywords: utopitve, preprečevanje, prva pomoč, reševalci iz vode, plavalni tečaji, primeri, diplomske naloge
Published in DKUM: 20.11.2017; Views: 1842; Downloads: 369
.pdf Full text (1,42 MB)

10.
Aplikacija zdravil po intraosalni poti
Alen Kramberger, 2017, undergraduate thesis

Abstract: Izhodišče: Pri življenjsko ogroženih bolnikih je eden izmed najnujnejših ukrepov takojšnja vzpostavitev intravenozne poti, kadar pa ti ni mogoče je smiselno uporabiti intraosalni pristop. Namen diplomskega dela je predstaviti intraosalni pristop in možnosti apliciranja medikamentozne terapije po intraosalni poti. Raziskali smo v katerem primeru je priporočljivo uporabiti intraosalni pristop pri poškodovancu ter v kakšni meri se intraosalni pristop uporablja v praksi. Raziskovalne metode: Uporabili smo kvantitativno metodologijo in deskriptivno metodo dela. Podatke smo zbrali s pomočjo anonimne ankete, kot instrument raziskovanja smo uporabili anketni vprašalnik. Rezultati: Ugotovili smo, da je intraosalno pot uporabilo približno polovico vseh anketirancev (48 %). Najbolj poznana pripomočka za vzpostavitev intraosalne poti sta B.I.G. in EZ/IO. Po analizi rezultatov lahko ugotovimo, da anketiranci vedo, da lahko po intraosalni poti apliciramo zdravila, infuzije ter krvne pripravke. Diskusija in zaključek: Z ugotovitvami želimo izpostaviti, da je poznavanje intraosalnega pristopa na dobri poti, čeprav je potrebno najprej podkrepiti teoretično znanje, da bomo lahko v praksi dosegali pričakovane standarde. Potrebno je poudariti, da bi morali delodajalci zagotoviti več internih izobraževanj, kjer bi bil večji poudarek na alternativnih venskih pristopih in bi lahko zaposleni dobili teoretično in praktično znanje.
Keywords: intraosalni pristop, prehospitalno okolje, reševalci, terapija, bone injection gun, EZ/IO.
Published in DKUM: 19.07.2017; Views: 2174; Downloads: 320
.pdf Full text (1,31 MB)

Search done in 0.2 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica