1. Analiza razvojnih potencialov in trajnosti turizma v primerljivih državahUrška Brajnik, 2023, master's thesis Abstract: Turizem je strateško pomembna gospodarska panoga v številnih državah. Zagotavlja delovna mesta v več panogah, ki so s turizmom povezane neposredno ali posredno, znatno prispeva k bruto domačemu proizvodu, davčnim prihodkom, gospodarski rasti in krepitvi prepoznavnosti držav v svetu.
Turizem pa je hkrati odgovoren za visok delež svetovnih emisij ogljikovega dioksida. K visokemu ogljičnemu odtisu turizma prispevajo različne panoge, ki razvoj turizma podpirajo, kot npr. transport, prenočitvene zmogljivosti in druge dejavnosti turistične infrastrukture. Zaradi tega se v svetu vedno bolj poudarja pomen implementacije trajnosti v turizem. Slednja obsega ekonomsko, družbeno in okoljsko dimenzijo. Pomembna predhodna faza v procesu načrtovanja implementacije trajnosti v turizem je ocena razvojnih potencialov turizma. Razvojni potencial v turizmu se nanaša na sposobnost destinacije za privabljanje in sprejemanje turistov. Razvojni potencial turizma je opredeljen kot skupek virov, ki jih ima določena destinacija, in jih je mogoče preoblikovati v turistično ponudbo in turistične produkte.
V magistrskem delu smo primerjali razvojne potenciale ter trajnost turizma Slovenije, Češke in Estonije. Doprinos panoge turizma je v zadnjem desetletju v Sloveniji vztrajno rasel, še posebej kot posledica mednarodnih prihodov turistov, ki so se v obdobju od 2010 do 2019 več kot podvojili. V Sloveniji je turizem v letu 2019 neposredno prispeval 5,4 % celotnega BDP, z vključenimi posrednimi učinki pa kar 8,5 % BDP. Turizem na Češkem je imel konstantno stabilno rast skoraj celo desetletje pred pojavom pandemije COVID-19. V letu 2019 je turizem na Češkem neposredno predstavljal 2,9 % BDP in je zaposloval 239.506 ljudi (4,4 % vseh zaposlenih). Turizem pomembno prispeva tudi k estonskemu gospodarstvu, saj je pred pandemijo COVID-19 neposredno zagotavljal 5,4 % BDP in 4,4 % vseh delovnih mest.
Z raziskavo v magistrskem delu smo potrdili, da je Slovenija na področju razvojnega potenciala in trajnosti turizma primerljiva in konkurenčna Češki in Estoniji. Rezultati naše raziskave kažejo, da so te tri države v svetovnem vrhu po uspešnosti panoge turizma, kar je izrednega pomena še posebej za majhno državo kot je Slovenija. Potrdili smo tudi, da obravnavane tri države kažejo dobre rezultate glede trajnosti turizma: Med 99 preučevanimi državami v raziskavi Euromonitorja so se vse tri obravnavane države uvrstile med prvih 15.
Keywords: turizem, razvojni potencial, trajnost, destinacija, primerjalna analiza, Slovenija, Češka, Estonija
Published in DKUM: 27.06.2023; Views: 503; Downloads: 89
 Full text (2,73 MB) |
2. Odgovorno in trajnostno upravljanje vinorodne dežele Posavje kot turistične destinacijeFranci Mežič, 2019, master's thesis Abstract: Vinorodna dežela Posavje je raznovrstna v reliefnem pogledu, pestra po geološki sestavi in bogata v raznolikosti vinske ponudbe. Vinorodna dežela Posavje ima bogato naravno in kulturno dediščino, ki v povezavi z dediščino gastronomije predstavlja svojo prepoznavnost na turističnem trgu. V sklopu magistrske naloge smo obravnavali vinorodno deželo Posavje kot turistično destinacijo z razvojnim potencialom v smeri odgovornega in trajnostnega upravljanja destinacije. V teoretičnem delu magistrske naloge smo opisali nekatere pojme, ki so potrebni za razumevanje in opredelitev vsebine našega dela. Navedli smo dva primera dobrih praks delovanja vinsko-kulinaričnega turizma v vinorodni deželi Primorska in v Furlaniji-Julijski krajini v Italiji. V empiričnem delu magistrske naloge smo raziskali gostinsko-turistični sektor in vinski sektor z vidika načinov trženja lokalnih vin in kulinarike ter z vidika sodelovanja, povezovanja, upravljanja in načrtovanja vseh deležnikov v vinsko-kulinaričnem turizmu na destinaciji. Ugotovili smo, da je med deležniki v turizmu zaznati velik potencial za usklajen trajnostno odgovoren razvoj in za povezovanje različnih elementov v verigi storitev. Na podlagi pregledane literature, analize stanja in opravljene raziskave smo predvideli vizijo razvoja v smeri vinsko-kulinarične destinacije in določili štiri prioritete, ki predstavljajo odgovorni, trajnostni in inovativni razvojni potencial vinorodne dežele Posavje kot turistične destinacije.
Keywords: Vinorodna dežela Posavje, turistična destinacija, odgovorno in trajnostno upravljanje, vinsko-kulinarični turizem, razvojni potencial
Published in DKUM: 22.08.2019; Views: 1915; Downloads: 185
Full text (2,41 MB) |
3. INVESTICIJSKI POTENCIAL PANOG PRIHODNOSTIMarko Djorojević, 2015, undergraduate thesis Abstract: Napredovanja tehnologije je nemogoče ustaviti, je pa določene napredke možno izkoristiti. To delo govori o različnih tehnoloških panogah, o njihovem potencialnem razvoju in finančnih učinkih. Teoretičen in zgodovinski razvoj ter zmožnosti samih panog bodo podane in opisane v pomoč razumevanju, prav tako bodo pojasnjene različne veje določenih panog, kot tudi njihov razvoj in vpliv na vsakdanje življenje.
Izbiranje in priporočanje primernih panog za investiranje je lahko nevarno delo, saj vsako priporočilo jasno pride s svojim lastnim tveganjem in nihče ne ve kaj točno se bo zgodilo z določeno panogo in kako bo ta sprememba vplivala na podjetja in njihove delnice. Točno zaradi tega se to delo opira na preteklost in sicer na poslovne rezultate različnih podjetij in pa na odzive trga. S pomočjo grafov gibanja delnic in izbranih elementov poslovnih poročil bo pojasnjeno stanje panog v preteklosti in možnosti sprememb v prihodnosti.
To delo ne vsebuje avtorjevih priporočil ali mnenj glede investiranja, nudi pa možnost primerjave različnih podjetij v določenih panogah, saj bi brez teh panogo težko analizirali s finančno-investicijskega vidika in podali koristne ocene. Interpretacija potenciala in zaupanje v samo panogo pa je na koncu prepuščena vsakemu posamezniku.
Keywords: razvojni potencial, panoge v razvoju, delnice, uporabnost tehnologij
Published in DKUM: 03.11.2015; Views: 1095; Downloads: 138
Full text (2,41 MB) |
4. ČLOVEK IN NJEGOVA OSEBNOST KOT OSNOVNI ELEMENT ORGANIZACIJESabina Padežnik, 2009, undergraduate thesis Abstract: Temelj raziskovanja diplomskega dela predstavlja osebnost in njeno opredelitev. Najprej smo predstavili osnovne pojme o človeku in razložili njegovo podzavest in zavest. V poglavju o osebnosti smo predstavili kronološko spreminjanje pomena osebnosti, ki se spreminja skozi različna obdobja in po različnih avtorjih. Vloga posameznika in njegova osebnost kot temeljni element organizacije se je skozi zgodovino spreminjala, spremenile pa so se tudi posameznikove osebne značilnosti, vplivi, razvojni potencial, položaj in podobno. Spoznanje, da je osebne lastnosti, značaj, temperament, telesna zgradba in sposobnosti človeka mogoče povezati z njegovim delom, vrednotam in načelom v organizaciji, pomeni izhodišče za pojmovanje človeka kot najpomembnejšega elementa organizacije. V želji po spoznanju človekove osebnosti, smo v času izdelovanja diplomske naloge v nadaljevanju podali nekatere možne klasifikacije osebnostnih teorij, kar predstavlja logično združenje posameznih teorij v celoto predstavitev osebnosti.
V poglavju o vplivu osebnosti človeka kot ključnega dejavnika uspeha in delovanja v organizaciji, predstavljamo človekovo delo in njegovo vlogo v organizaciji. Na kratko smo opisali pomen dela skozi zgodovino, ravnanje z ljudmi pri delu in njihove vrednote. Nadaljnje smo predstavili človekove zmožnosti, njegovo vlogo in mesto v organizaciji ter jih povezali z razvijanjem človekovega vpliva na organizacijo, izzive in načela s katerimi se soočajo znotraj organizacije, osebne delovne cilje razvoja človeka in vrednote vodstvenih in ostalih ljudi v organizaciji. Vrednote v podjetju so namenjene usmerjanju stališč, mnenj in vedenj, in so skriti motivatorji, ki jih težko opazimo. Ko posamezniki spoznajo vrednote v organizaciji in spoznajo izzive, jim to omogoča oblikovanje in gradnjo višje predanosti delu in sami organizaciji. To vse prinaša doseganje osebnostnih in podjetniških ciljev ter zadovoljstvo in motivacijo za delo vnaprej.
Zadnja poglavja diplomskega dela se nanašajo predvsem na vpliv osebnosti na zadovoljstvo zaposlenih in s njimi povezno motivacijo in na sposobnost določenih tipov osebnosti pri premagovanju stresa. Diplomsko delo se zaključi z osebnostjo kot determinanto uspešnosti posameznika, organizacije in njune odvisnosti.
Keywords: osebnost, teorije osebnosti, vloga človeka, osebne značilnosti, vpliv, razvojni potencial, položaj, značaj, temperament, telesna zgradba, vrednote, načela, odnos do dela, delo kot vrednota, izzivi, stališča, mnenja, vedenja, osebni in podjetniški cilji, zadovoljstvo, motivacija, stres, uspešnost
Published in DKUM: 03.06.2010; Views: 7363; Downloads: 1221
Full text (2,57 MB) |
