| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 6 / 6
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Učinki plesa kot obšolske dejavnosti pri osnovnošolcih severovzhodne Slovenije
Zala Horvatič, 2018, master's thesis

Abstract: Empirični del magistrskega dela temelji na pregledni (survey) raziskavi motivov in učinkov plesa kot obšolske dejavnosti v severovzhodni Sloveniji. Anonimni vprašalnik je rešilo 171 otrok, katerih starost se je razpenjala med 6 in 15 let, ki trenirajo ples na različnih plesnih šolah. Naš primarni vir raziskave so temeljna področja človeškega razvoja po Razvojni psihologiji (Marjanovič Umek in Zupančič, 2009): telesni, intelektualni, čustveno- osebnostni in socialni razvoj. Motive in učinke smo podatkovno ločili glede na spol, starost in učno uspešnost in s tem pridobili ogromno zanimivih rezultatov, ki bodo v pomoč vsem učiteljem plesa.
Keywords: ples, motivi, učinki, obšolska dejavnost, razvojna psihologija
Published in DKUM: 17.04.2019; Views: 1119; Downloads: 121
.pdf Full text (1,21 MB)

2.
Točnost metakognitivnih ocen v različnih razvojnih obdobjih
Karin Bakračevič, 2004, original scientific article

Abstract: Metakognicija spada med višje miselne procese, s katerimi posameznik uravnava in kontrolira lastno miselno aktivnost. Nedvomno ima veliko konkretnih in pomembnih učinkov na kognitivne dosežke odraslih in otrok. Vodi nas pri selekcioniranju, evalvaciji kognitivnih nalog, popravljanju napak, izbiri ustreznih ciljev in strategij, presoji lastnih zmožnosti v odnosu do naloge...Namen pričujoče študije je raziskati razvojne razlike v nekaterih metakognitivnih variablah, ki jih lahko spoznavamo ob reševanju problemov (metakognitivna izkustva/občutki, metakognitivno znanje...). V raziskavi so sodelovali preizkušanci, stari od devet do deset in od trinajst do štirinajst let. Reševali so protokol z dvema dobro in dvema slabo definiranima problemoma, ki sta bila prilagojena njihovi starostni skupini. Po vsakem problemu so izpolnili vprašalnik metakognitivnih sodb. Rezultati kažejo, da donajvečjih sprememb v času, ko otrok preide s konkretnologičnega mišljenja v začetno obdobje formalnih operacij, prihaja na področju metakognitivnega znanja o problemih, medtem, ko metakognitivni občutki dokaj točno funkcionirajo že v zgodnejšem obdobju.
Keywords: razvojna psihologija, metakognicija, reševanje problemov, kognitivni razvoj
Published in DKUM: 21.12.2015; Views: 1734; Downloads: 73
URL Link to full text

3.
Razlike v dosežkih in točnost metakognitivnih ocen na različnih področjih kognitivnega funkcioniranja od adolescence do srednje odrasle dobe
Karin Bakračevič, 2005, original scientific article

Abstract: V pričujoči študiji smo želeli raziskati razvoj nekaterih področij kognitivnega funkcioniranja - treh različnih tipov rezoniranja in točnost metakognitivnih evalvacij od adolescence do srednje odrasle dobe. V raziskavi je sodelovalo 282 udeležencev iz štirih starostnih skupin: adolescenti, stari 13-15 let, mlajši odrasli, stari 23-25 let, odrasli, stari 33-35 let ter odrasli, stari 43-45 let. Reševali so naloge, ki so se nanašale na sposobnosti spacialnega, verbalno-logičnega in socialnega rezoniranja, za vsako nalogo pa so morali nato oceniti ustreznost svoje rešitve in težavnost naloge. Rezultati so pokazali, da se dosežki na spacialnem in verbalno-logičnem področju stabilizirajo že v zgodnji odraslosti in da se ta stopnja pretežno ohranja skozi celotno raziskovano obdobje. Socialno rezoniranje pa se sistematično izboljšuje še vsaj do srednje odrasle dobe. Metakognitivne evalvacije so se pokazale kot najtočnejše na spacialnem področju, manj na verbalno-logičnem in najbolj netočne na socialnem področju. Metakognitivna točnost se je v splošnem izboljševala s starostjo in rezultati so nakazali tudi razlike med spoloma. Kvalitativna analiza točnosti evalvacij je pokazala, da so bili mlajši odrasli in ženske prestrogi pri ocenjevanju lastnih dosežkov. Izboljšanje metakognitivne točnosti s starostjo se ujema z dognanji raziskav, ki ugotavljajo, da postajamo skozi odraslo dobo vse bolj samorefleksivni in da metakognicija postaja z razvojem bolj učinkovita.
Keywords: razvojna psihologija, metakognicija, metakognitivne ocene, kognitivni razvoj, odraslost, samorefleksija
Published in DKUM: 21.12.2015; Views: 1796; Downloads: 62
URL Link to full text

4.
Reševanje slabo definiranih problemov v odrasli dobi : strategije, metakognicija in relativistično mišljenje
Karin Bakračevič, 1996, original scientific article

Abstract: Namen raziskave je bil ugotoviti razvojne spremembe v nekaterih kognitivnih in metakognitivnih komponentah reševanja slabo definiranih problemov v odrasli dobi. Poskusne osebe štirih starostnih skupin (adolescenti, mlajši odrasli, osebe v zreli odrasli dobi in starejši odrasli) so reševale različne slabo definirane probleme, njihovo glasno razmišljanje smo snemali. Po vsakem problemu so subjekti izpolnili tudi vprašalnik metakognitivnih sodb. Pomembne razlike v dosežku so se pokazale pri vseh problemih: najboljše rezultate pri divergentni produkciji so dosegali študentje (mlajši odrasli), najboljše dosežke pri večini dialektičnih problemov pa so pokazali zreli odrasli. Podatki iz vprašalnika metakognitivnih sodb so pokazali, da mlajši in zreli odrasli najtočneje ocenjujejo oz. reflektirajo uporabljene strategije. Zavedanje lastnih mentalnih procesov ob reševanju kaže podobno razvojno krivuljo kot relativistično mišljenje: slabo izraženost v adolescenci, porast v zgodnji odrasli dobi, višek v obdobju zrelosti in upad v pozni odrasli dobi
Keywords: kognitivni razvoj, razvojna psihologija, reševanje problemov, relativistično mišljenje, metakognicija, strategije, mladostniki, študenti, odrasli
Published in DKUM: 10.07.2015; Views: 2020; Downloads: 96
URL Link to full text

5.
Otrokova navezanost na mater in discipliniranje otroka
Zlatka Cugmas, 1998, original scientific article

Abstract: Raziskava obravnava zveze med kakovostjo otrokove navezanosti na mater, načini, s katerimi mati disciplinira otroka, in stopnjo otrokove internalizacije pravil. Sodelovale so matere 124 otrok, ki so obiskovali malo šolo, 1., 3. in 4. razred osnovne šole. Kakovost otrokove navezanosti na mater sem ugotavljala z dvema ocenjevalnima lestvicama, ki sta zajemali otrokovo obnašanje do matere v stresnih situacijah. Na splošno so se potrdile pozitivne zveze med prijaznimi, psihološko orientiranimi načini discipliniranja (v nasprotju z načini, orientiranimi na izražanje moči),varno navezanostjo in internalizacijo pravil, čeprav so zveze včasih šibke in nekonsistentne
Keywords: razvojna psihologija, odnos mati-otrok, navezanost, discipliniranje, ocenjevalne lestvice, internalizacija pravil
Published in DKUM: 10.07.2015; Views: 1630; Downloads: 146
URL Link to full text

6.
Search done in 1.14 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica