| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 52
First pagePrevious page123456Next pageLast page
1.
Prednosti in slabosti agilnega pristopa razvoja programske opreme
Andraž Bergant, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Namen diplomskega dela je predstaviti prednosti in slabosti agilnih metod pri razvoju programske opreme. V začetku dela je predstavljen manifest agilnosti, ki ga tvorijo štiri vrednote in dvanajst principov. Temu sledi kratek opis tradicionalnih metod in podrobnejši opis treh agilnih metod: prilagodljivega razvoja programske opreme, Scruma in metode dinamičnega razvoja sistemov. Po končanem opisu agilnih metod sledi teoretična opredelitev njihovih prednosti in slabosti. V analitičnem delu potrdimo teoretične prednosti in slabosti agilnih metod z analizo ankete, ki je bila poslana več kot 30 slovenskim podjetjem, ki se ukvarjajo z razvojem programske opreme.
Keywords: manifest agilnosti, agilne metode, prilagodljiv razvoj programske opreme, Scrum, metoda dinamičnega razvoja sistemov
Published: 03.11.2020; Views: 94; Downloads: 39
.pdf Full text (2,45 MB)

2.
Primerjava agilnega in prototipnega pristopa razvoja programske opreme
Nejc Zupančič, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Vse zmogljivejši računalniški sistemi so prinesli kompleksnejšo programsko opremo. Razvijalci so hitro opazili, da klasični pristop vendarle ni primeren za razvoj vseh vrst programske opreme. V diplomskem delu smo raziskali dva izmed mnogih pristopov razvoja programske opreme, ki so jih uvedli kot alternativo klasičnemu pristopu. Oba pristopa smo najprej podrobno raziskali in opisali, nato je sledila primerjava poteka razvoja in njunih lastnosti. Na podlagi opisov in primerjave smo implementirali preprost program, ki glede na vnesene podatke vrne primernejši pristop.
Keywords: razvoj programske opreme, agilni pristop, prototipni pristop, primerjava pristopov
Published: 03.11.2020; Views: 65; Downloads: 10
.pdf Full text (987,56 KB)

3.
Razvoj večkriterijskega modela za ocenjevanje programske opreme za vodenje projektov
Uroš Erazem, 2020, undergraduate thesis

Abstract: V diplomski nalogi obravnavamo problem izbire programa za projektno vodenje. Problem ni trivialen, saj je na trgu zelo veliko tovrstnih programskih rešitev, izmed katerih je potrebno najti tako, ki bo zadostila našim potrebam (funkcionalnost, obseg, cena). Podjetja se zaradi tega pogosto odločijo za napačno programsko opremo in kasneje obžalujejo izbiro ali pa se dolgo časa prilagajajo programski opremi in ne programska oprema njim. Zaradi tega je potrebno pred izbiro programske opreme detajlno raziskati vsako programsko rešitev, po možnosti pridobiti testno okolje, kjer lahko ključni uporabniki preizkusijo program na lastni koži. Rešitev za ta problem bomo odpravili z razvojem modela za pomoč pri izbiri programske opreme za vodenje projektov, ki bo podjetjem olajšal izbiro programa ter jim omogočil, da bodo kupljeno programsko opremo izkoristili, po možnosti brez dodelav in preobsežnih posegov v kodo. Večkriterijski model za ocenjevanje programske opreme za vodenje projektov smo razvili s pomočjo slovenskega programa DEXi, kamor smo predhodno vnesli kriterije, zaloge vrednosti in funkcije koristnosti. Model smo ovrednotili na treh programskih opremah za vodenje projektov – Zoho, Microsoft Project in 4PM. Na podlagi izvedene analize smo ugotovili, da je najbolje ocenjena programska oprema Zoho, na podlagi ekonomskih parametrov, tehničnih parametrov in specifičnih parametrov. Enako je pokazala primerjalna analiza po specifičnih kriterijih. Na podlagi pridobljenih rezultatov in pregledu literature sekundarnih virov menimo, da je model podal pravo oceno in je primeren za uporabo v praksi.
Keywords: projektno vodenje, programska oprema, razvoj večkriterijskega modela, DEXi, izbira programske opreme
Published: 26.08.2020; Views: 130; Downloads: 43
.pdf Full text (1,71 MB)

4.
Kritični dejavniki uspeha vodenja it projekta
Aleksander Thomas Weingerl, 2020, master's thesis

Abstract: Za opravljanje več medsebojno povezanih aktivnosti je postal projektni pristop nekaj tako splošno uporabnega, da se ga poslužujejo tako posamezniki kot tudi manjše in večje skupine. Določen proces oziroma problem rešimo veliko lažje, če ga razdelimo na več manjših podproblemov in se lotimo vsakega posebej, ter ga po potrebi glede na njegovo kompleksnost členimo še naprej. V magistrskem delu se bomo osredotočili na informacijsko-tehnološke projekte, ki jih uvrščamo med večje, zelo razčlenjene in posledično tudi kompleksne projekte. Zaradi njihovih lastnosti je v takšen projekt treba vložiti nekoliko več truda, saj so po navadi zelo razdrobljeni, vključenih pa je več oseb, tako na strani izvajalca kot na strani naročnika. Življenjski cikel takšnega projekta je dokaj strogo predviden in razdeljen na štiri glavne faze. Magistrsko delo smo razdelili na dva glavna segmenta, in sicer na teoretični in empirični del. V teoretičnem delu smo se podrobneje posvetili opredelitvi projekta oziroma projektnega managementa, kjer smo zajeli nekaj zgodovine s tega področja, različne definicije projekta, prednosti in slabosti projektnega managementa, proučili projektno dokumentacijo in zapisali tudi nekaj posebnosti informacijsko-tehnoloških projektov. V nadaljevanju smo se osredotočili na življenjski cikel projekta oziroma njegove faze. Nato smo zbrali, proučili in opisali nekaj klasičnih in agilnih metodologij vodenja razvoja programske opreme, pogledali pa smo tudi projektne vloge, njihove medsebojne povezave in nivoje, v katere posamezna vloga spada. Na koncu teoretičnega dela smo pozornost namenili kritičnim dejavnikom uspeha, kjer smo raziskovali, kateri so najpogostejši vzroki za neuspeh informacijsko-tehnoloških projektov, kako kritične dejavnike med projektom obvladati in kako upravljati tveganja. V empiričnem delu smo pripravili strukturiran intervju, s katerim smo želeli s strani projektnih managerjev izvedeti, katere metodologije razvoja se pri svojem delu največkrat poslužijo, katera izmed štirih faz življenjskega cikla je po njihovem mnenju najpomembnejša, ali je potrebnega več napora pri sodelovanju z naročnikom ali projektno skupino, kako pomembna je naklonjenost projektu s strani naročnika, kako obdržati predanost projektu s strani naročnika, kaj so ključni izzivi pri vodenju projektne skupine, ali se ob stiku poslovne in tehnične logike pojavljajo težave ter kateri so po njihovem mnenju ključni kritični dejavniki pri vodenju informacijsko-tehnološkega projekta. Po opravljeni evalvaciji intervjujev smo ugotovili, da se v praksi pri izbiri metodologije razvoja v večini primerov uporabljajo hibridni pristopi. Kot pomembnejši fazi v projektu sta se izkazali začetni fazi, kot bolj zapleteno sodelovanje pa tisto v smeri naročnika. Naklonjenost naročnika projektu intervjuvanci ocenjujejo kot zelo pomembno, ki jo je najbolje vzdrževati s sprotnim dostavljanjem rezultatov, večjih težav glede spoja poslovne in tehnične logike pa ne omenjajo. Kot najbolj kritični dejavnik informacijsko-tehnološkega projekta je izpostavljena priprava na razvoj.
Keywords: informacijska tehnologija, kritični dejavniki, projektno vodenje, razvoj programske opreme, metodologije razvoja.
Published: 25.08.2020; Views: 132; Downloads: 20
.pdf Full text (2,22 MB)

5.
Primerjava modelov oblikovanja programske opreme
Rok Potočnik, 2018, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu smo raziskali zgodovino modelov. Osredotočili smo se na raziskavo nekaj starejših in nekaj novejših modelov ter izluščili prednosti in slabosti posameznega modela. S pomočjo vprašalnika smo ugotovili razlike v znanju med študenti in zaposlenimi, nato pa smo rezultate med seboj primerjali.
Keywords: modeli razvoja programske opreme, scrum, zgodovina modelov razvoja programskih oprem, razvoj projektov, primerjava modelov
Published: 19.10.2018; Views: 287; Downloads: 53
.pdf Full text (896,40 KB)

6.
Primerjava življenjskih ciklov razvoja programske opreme
Tajda Bogovič, 2017, undergraduate thesis

Abstract: Programska oprema (ang. Software) je zbirka računalniških programov, ki omogočajo delovanje računalnika kot celoto. Predstavlja ključno sredstvo za izvajanje poslovnih procesov, zato je razvoj programske opreme nepogrešljiv element za uspešno poslovanje. V diplomskem delu smo opredelili pojem življenjskega cikla programske opreme, predstavili faze njenega razvoja ter podali opis modelov razvoja. Nato je sledila analitična primerjava posameznih modelov razvoja programske opreme (prednosti, slabosti oz. pomanjkljivosti) in razlogi za najprimernejšo uporabo teh. Na podlagi anketiranja študentov smo preučili njihovo poznavanje ter ustreznost uporabe agilnega modela pri razvoju programske opreme v okviru projektnega dela.
Keywords: življenjski cikel programske opreme, razvoj programske opreme, modeli razvoja programske opreme
Published: 18.08.2017; Views: 1281; Downloads: 194
.pdf Full text (982,47 KB)

7.
NATANČNOST OCENJEVANJA TRUDA PRI AGILNEM RAZVOJU PROGRAMSKE OPREME
Andrej Kline, 2016, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo povzema rezultate do sedaj izvedenih študij v obliki sistematičnega pregleda literature in jih primerja ter v določeni meri nadgradi s študijo, izvedeno v izbranem realnem okolju, kjer skupina petindvajsetih razvijalcev po paradigmi ekstremnega programiranja skozi obdobje dveh let, spremlja natančnost lastnega ocenjevanja truda in skuša navedeno natančnost izboljšati z ustvarjanjem baze znanja na osnovi opravljenih uporabniških zgodb in retrospektive storjenega, na osnovi podobnih sorodnih primerov, izvedenih in dokumentiranih v orodju planiranja.
Keywords: razvoj programske opreme, agilni pristop, uporabniške zgodbe, natančnost ocenjevanja
Published: 13.01.2017; Views: 1007; Downloads: 97
.pdf Full text (1,75 MB)

8.
Motivacija v samoorganizirajočih timih pri agilnem razvoju programske opreme
Boštjan Grašič, 2016, master's thesis

Abstract: Razvoj programske opreme je kreativen in umsko intenziven proces, ki ga je težko kvantitativno ovrednotiti in nadzorovati. Eden izmed pomembnih dejavnikov, ki vplivajo na proces razvoja programske opreme, je motivacija. Raziskave kažejo, da motivacija pomembno vpliva na različne vidike uspeha IT projektov, kot so doseganje projektnih rokov, produktivnost, skladnost s proračunom, nizka fluktuacija zaposlenih ter nizki izostanki od dela. V magistrskem delu obravnavamo vidik motivacije pri agilnem razvoju programske opreme. Empirična raziskava predstavlja osrednji del našega raziskovalnega dela. Na osnovi pregleda literature smo identificirali dejavnike motiviranja, katerih vpliv na motivacijo smo raziskali v empirični raziskavi. Izvedli smo anketo na 116-ih članih agilnih razvojnih timov v treh organizacijah, ki se ukvarjajo z razvojem programske opreme. Rezultate smo obdelali ter analizirali z orodji za statistično obdelavo podatkov. Na osnovi teoretičnih izhodišč in rezultatov empirične raziskave smo izdelali model motivacije pri agilnem razvoju programske opreme (MARPO). Model MARPO smo aplicirali na metodologijo Scrum ter pripravili priporočila za vzpostavitev in ohranjanje motivacije pri agilnem razvoju programske opreme.
Keywords: motivacija, motivacija timov, samoorganizirajoči timi, timsko delo, razvoj programske opreme, Scrum, agilni razvoj
Published: 16.12.2016; Views: 667; Downloads: 56
.pdf Full text (2,45 MB)

9.
PRIMERJAVA DOMORODNIH ANIMACIJ CSS3 IN ANIMACIJ Z UPORABO JAVASCRIPTA
Rok Penšek, 2016, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu na podlagi izdelanih testov s tehnologijami CSS3, JavaScript in jQuery opisujemo in podrobno analiziramo zmogljivost in odzivnost spletnih animacij ter pokritost tehnologij med najbolj uporabljenimi mobilnimi brskalniki. V prvem poglavju so predstavljene tehnologije, v naslednjih poglavjih pa izdelava testov in načini testiranja. V končnem poglavju so podani rezultati testiranj.
Keywords: spletne animacije, javascript, css3, html, primerjalna analiza, razvoj programske opreme
Published: 21.10.2016; Views: 699; Downloads: 52
.pdf Full text (3,12 MB)

10.
Vpeljava agilnih metod in vitkih pristopov v bančnem sektorju
Luka Zadel, 2016, master's thesis/paper

Abstract: V magistrski nalogi je obravnavan proces vpeljave in integracije agilnih metod razvoja in vzdrževanja informacijskih sistemov v obstoječe bančno okolje. V bančnih poslovnih sistemih je zaznan problem počasnega uvajanja razvitih funkcionalnosti programske opreme v produkcijsko okolje, prekoračitev rokov, oteženo sledenje in prilagodljivost spremembam v zahtevah in neusklajeno določanje prioritet uporabniških zahtev. Predstavljeni so primeri dobrih praks v tujih bančnih okoljih, ki se nanašajo na ustrezno pripravo poslovnega delovnega okolja za vpeljavo vitkih pristopov k razvoju programske opreme. Podan je pregled strokovne literature o vitkih pristopih in agilnih metodologijah. Analizirani so obstoječi procesi razvoja aplikativnih rešitev v konkretnem bančnem okolju, pri vodenju projekta je uporabljena agilna metoda kanban. Bančni sektor tradicionalno velja za okolje, kjer uvajanje novosti poteka počasneje kot na drugih gospodarskih področjih in to se kaže tudi v razvoju informacijske opreme. Recipročno je to posledica neintenzivnega spreminjanja in menjavanja bančnih produktov na strani bank in hkrati pričakovanj komitentov, da bodo bančni produkti stabilni, zanesljivi ter bodo njihova denarna sredstva varno naložena z majhno ali ničelno stopnjo tveganja izgube vrednosti kapitala. Raziskava je izvedena v okolju slovenske komercialne banke, ki ima močno lastno ekipo strokovnjakov s področja informacijske tehnologije, ki posedujejo znanja za izvedbo poslovne analize, projektiranja in razvoja programske opreme. V letu 2015 je na ravni Evropskega sistema centralnih bank začela delovati enotna tehnična platforma za poravnavo vrednostnih papirjev TARGET2-Securities. V ta sistem se morajo do leta 2017 vključiti tudi slovenske banke. Torej je potreben hiter odziv in izvedba brez napak in nepravilnosti, ki bi pomenile potencialno izgubo komitentov. Sistem mora zagotavljati visok nivo varnosti in transparentnosti pri izvajanju transakcij. Predvideni učinki so izboljšani procesi upravljanja razvoja, večja prilagodljivost upravljanja zahtev, skrajšanje časovnega obdobja razvoja v okvir zastavljenih rokov in zmanjšano tveganje zamud, zmanjšanje števila napak in znižanje stroškov vzdrževanja.
Keywords: vitki pristopi, agilne metodologije, razvoj programske opreme, bančništvo, vpeljava
Published: 07.10.2016; Views: 1045; Downloads: 119
.pdf Full text (1,13 MB)

Search done in 0.25 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica