Search the digital library catalog

Abstract: Povezanost med ljudmi in živalmi ima velik pomen. Ljubezen do njih se izraža že v zgodnjem otroštvu. V mnogih primerih otrok od rojstva odrašča z živaljo. Že v samih vrtcih so živali vključene v razne programe in neredko se zgodi, da otroke živali obiščejo v skupini ali pa živali skupina obišče v njihovih življenjskih prebivališčih. Namen našega diplomskega dela je ugotoviti, ali je jahalni program v predlagani obliki primeren za predšolske otroke in koliko pripomore k razvoju otrokovih gibalnih sposobnosti, kot sta v našem primeru ravnotežje in koordinacija. Glavni cilji diplomskega dela so bili ugotoviti, v kolikšni meri jahalni program pripomore k razvoju gibalnih sposobnosti predšolskih otrok in ugotoviti, v kolikšni meri otroci že poznajo konja in osnove jahanja. Tekom opravljanja raziskave za diplomsko delo smo preverili tudi nekaj vaj, in sicer kako lahko izboljšamo ravnotežje in koordinacijo z vajami na konju, ki pripomorejo h gibalnemu razvoju predšolskega otroka. Opredelili smo tudi sam potek učenja jahanja mlajših otrok in posamezne faze, ki jih mora poznati vsak jahač oziroma učitelj jahanja. Sam potek vaj in faze se med seboj dopolnjujejo, tako da lahko otrok postopoma napreduje, ne da bi bila kakšna vaja prezahtevna oziroma prelahka, saj bi s tem lahko dosegli slabši rezultat. S pridobivanjem podatkov ob opazovanju otrok smo prišli do zaključka, da otroci postopoma z vajami in vztrajnostjo napredujejo in izboljšujejo gibalne sposobnosti, vendar za to potrebujejo več časa, saj v obdobju enega tedna ne pokažejo velikega napredka. Potrebno je tudi upoštevati, da sama teorija o pristopu h konju in delu s konjem ni takšna, kot je opisana, ker je potrebno upoštevati tudi otroka in njegov interes, njegov pristop in samo sprejemanje "velike živali", ki stoji pred njim. Marsikdo ima veliko željo, da bi imel nekega dne stik s konjem, a ima vendarle pomisleke, ko pride do tega, saj se sprašuje, kaj vse se lahko zgodi in si ne upa konja niti pobožati. Vendar, če pri tem uporabljamo primeren pristop, lahko željo v človeku oz. otroku spodbudimo in mu pomagamo prebroditi strah, ki ga tisti trenutek obdaja oz. doživlja. Za učenje jahanja mlajših otrok moramo vsekakor izhajati iz otrokove razvojne stopnje in morfoloških značilnosti, upoštevati moramo otrokove že usvojene gibalne sposobnosti in obenem vključiti v proces način učenja tako konja kot tudi otroka, saj se med seboj razlikujejo glede dojemljivosti gibalnih nalog.
Keywords: konj, predšolski otrok, pomen jahanja, razvoj gibalnih sposobnosti
Published in DKUM: 21.02.2025; Views: 0; Downloads: 14
Full text (1,41 MB)

Abstract: V diplomskem delu z naslovom Gibalni razvoj otrok, starih od 3 do 4 leta, smo v teoretičnem delu predstavili gibalne sposobnosti ter njihov razvoj, gibalni razvoj v 3. in 4. letu starosti, dejavnike gibalnega razvoja in kakšen pomen ima kvaliteten gibalni razvoj v predšolskem obdobju. V empiričnem delu smo opisali motorične teste, ki smo jih uporabili na testiranjih in predstavili rezultate naše raziskave. V okviru diplomske naloge smo spremljali gibalni razvoj otrok, starih od 3 do 4 leta. Raziskovalni vzorec je bil neslučajnostni iz konkretne populacije otrok. Naš namen je bil raziskati, kakšna je gibalna učinkovitost ter kakšen je gibalni napredek otrok v sedemmesečnem obdobju. Podatke o gibalnem razvoju smo pridobivali s pomočjo testov gibalnih sposobnosti v obdobju od oktobra 2017 do aprila 2018. Ugotovili smo, da so deklice gibalno bolj učinkovite kot dečki, a med njimi ni statistično značilnih razlik. Rezultati testov gibalnih sposobnosti so pokazali, da so v povprečju otroci na finalnem testiranju svoje rezultate izboljšali v primerjavi z inicialnim testiranjem. Na podlagi pridobljenih rezultatov smo razbrali, da so nekateri otroci tudi nazadovali. Tako smo prišli do zaključka, da se otrok mora vsakodnevno gibati, če želi napredovati, drugače se lahko zgodi, da otrok v gibalnih sposobnostih tudi nazaduje.
Keywords: gibalni razvoj, od 3 do 4 leta, testi gibalnih sposobnosti, predšolski otrok
Published in DKUM: 18.06.2019; Views: 2490; Downloads: 585
Full text (591,84 KB)

Abstract: Diplomsko delo z naslovom Učinek gibalnih dejavnosti v vrtcu, izvajanih v različnih obdobjih dneva obsega teoretični in empirični del naloge. V teoretičnem delu smo zajeli psihomotorično učenje, motorične sposobnosti človeka, otrokov celostni razvoj, vsebine gibalnih/športnih aktivnosti, otroško igro, vpliv vrtca na otrokov razvoj in učinkovitost gibalnih dejavnosti v vrtcu glede na čas izvajanja dejavnosti. V empiričnem delu so na podlagi pedagoškega eksperimenta prikazani rezultati posameznih motoričnih testov, in sicer z inicialnega in s finalnega motoričnega testiranja dveh eksperimentalnih skupin (eksperimentalna skupina po zajtrku in eksperimentalna skupina pred kosilom) in kontrolne skupine. Vsako motorično testiranje je vsebovalo trinajst testov različnih motoričnih sposobnosti. V raziskovalni vzorec je bilo vključenih 52 otrok v starosti tri do štiri leta. Pedagoški eksperiment je potekal dva meseca. Pri zbiranju podatkov smo uporabili deskriptivno in eksperimentalno metodo. Pridobljene podatke smo obdelali z deskriptivno statistiko (minimalna, maksimalna in povprečna vrednost, Z-vrednost inicialnih in finalnih motoričnih testov), za testiranje hipotez pa smo uporabili t-test za odvisna vzorca in preizkus ANOVA. V raziskavi smo ugotovili, da je pri otrocih, ki izvajajo gibalne dejavnosti pred kosilom, statistično značilna razlika med rezultati testov na začetku in koncu eksperimenta. Ugotovili smo tudi, da obstaja statistično značilna razlika med začetnim in končnim testiranjem pri otrocih obeh eksperimentalnih skupin.
Keywords: učinek gibalnih dejavnosti, čas izvajanja gibalnih dejavnosti, gibalne dejavnosti, otrokov celostni razvoj, motorične sposobnosti
Published in DKUM: 28.03.2014; Views: 1843; Downloads: 213
Full text (1,19 MB)

Abstract: Namen raziskave je bil ugotoviti, ali obstajajo razlike v gibalni učinkovitosti otrok, starih od 5 do 10 let, v obdobju enega leta, in ali se dečki in deklice, stari od 5 do 10 let, v gibalni učinkovitosti med seboj statistično razlikujejo. Raziskava je bila opravljena na vzorcu 243 otrok, od tega je bilo 120 deklic in 123 dečkov. Otroci so v času opravljanja meritev obiskovali prvi, drugi, tretji, četrti in peti razred OŠ Pesnica, OŠ bratov Polančičev Maribor, OŠ Destrnik in vrtec Destrnik. Gibalno učinkovitost smo merili z za ta namen pripravljenimi testi, vsak posamezni test je meril drugo gibalno sposobnost. Zbrani podatki so bili obdelani z računalniškim programom SPSS Statistic 17.0 za Windows. Razlike v gibalni učinkovitosti otrok iz zgoraj omenjenih šol smo izračunali z analizo variance T-test za odvisne vzorce (razlike v obdobju enega leta) in T-test za neodvisne vzorce (razlike med dečki in deklicami). Rezultati kažejo, da so razlike v gibalni učinkovitosti otrok, starih od 5 do 10 let, v obdobju enega leta statistično značilne. Med dečki in deklicami pa v tem starostnem obdobju pri nekaterih gibalnih sposobnostih prihaja do statistično značilnih razlik (v eksplozivni moči — skok v daljino, pri hitrosti enostavnih gibov — plosk ter pri teku na 300 m — vzdržljivost), pri nekaterih pa spet ne (pri ravnotežju — flamingo, pri vizualno-gibalni koordinaciji — kocke ter pri koordinaciji gibanja celega telesa — obroči). Iz rezultatov lahko torej povzamemo, da se gibalne sposobnosti otrok, starih od 5 do 10 let, v obdobju enega leta spremenijo, pri nekaterih gibalnih sposobnostih se pojavijo med spoloma razlike, pri nekaterih pa je razvoj le-teh med spoloma enak oz. zelo podoben.
Keywords: gibalni razvoj, telesni razvoj, gibalna učinkovitost, delitev gibalnih sposobnosti, merjenje gibalnih sposobnosti, razvoj gibalnih sposobnosti.
Published in DKUM: 06.10.2009; Views: 4915; Downloads: 782
Full text (731,76 KB)