1. Zloraba obrambne tožbe (plenilski delničar)Primož Obal, 2016, master's thesis Abstract: Pravica do izpodbijanja omogoča delničarju kontrolo zakonitosti skupščinskih sklepov. Sodno varstvo je delničarju omogočeno z obrambno tožbo, ki jo uveljavlja tekom gospodarskega spora. Tožbeni zahtevek se lahko glasi na ničnost sklepa skupščine ali pa na njegovo razveljavitev. Ker lahko sklep skupščine izpodbija vsak delničar, je uveljavljanje ničnosti in izpodbojnosti izpostavljeno široki sodni kontroli. Zato je za zagotavljanje pravne varnosti, zakonitost postopka z obrambno tožbo, ključnega pomena. Kljub temu pa se v praksi postopek z obrambno tožbo v določenih primerih zlorablja. Analiza zlorabe obrambne tožbe, s posebnim poudarkom na preprečevanju zlorab, je predmet te magistrske naloge. Ker se je izsiljevanje z obrambno tožbo najprej pojavilo v nemškem korporacijskem pravu, kjer se taki delničarji označujejo kot plenilski (Räuberische Aktionäre), se bom navezoval tudi na rešitve, ki jih ponuja nemško pravo. Kot predmet magistrske naloge je zato šteti tudi opredelitev kakšnega delničarja, je v slovenskem pravu šteti za plenilskega.
Keywords: sklep skupščine delniške družbe, tožba na razveljavitev sklepa skupščine delniške družbe, obrambna tožba, zloraba obrambne tožbe, izsiljevanje delničarjev, plenilski delničarji
Published in DKUM: 24.10.2016; Views: 1562; Downloads: 144
 Full text (627,75 KB) |
2. RAZVELJAVITEV ZNAMKE ZARADI NEUPORABE - MED SPLOŠNIM INTERESOM IN INTERESOM IMETNIKA ZNAMKESara Čuš Kolar, 2015, undergraduate thesis Abstract: Znamke so, kot ena izmed pravic industrijske lastnine, v gospodarskem smislu zelo pomembne, saj se potrošniki in drugi uporabniki pri nakupu blaga ali storitev pogosto ozirajo na znamke. Njihova osnovna funkcija je razlikovanje med istovrstnim ali podobnim blagom oziroma storitvami različnih tržnih subjektov. Znamka imetniku zagotavlja izključno pravico njene uporabe, zato je za imetnike zelo pomembno, da teh pravic ne izgubijo. Zakonodaja v 120. členu ZIL-1 glede znamk implicitno določa »obveznost« imetnika registrirane znamke, da navedeno znamko uporablja resno in dejansko, sicer se lahko na zahtevo zainteresirane osebe razveljavi. Diplomska naloga analizira pravila v zvezi z razveljavitvijo znamke kot posledico njene neuporabe v gospodarskem prometu in pojasnjuje pojem resne in dejanske uporabe znamke (genuine use), cilje zahteve po uporabi znamke, razloge in pogoje za razveljavitev znamke zaradi neuporabe, postopek razveljavitve ter navedbo pravnih učinkov razveljavitve znamke. Posamezni instituti so pojasnjeni z vsebinsko analizo ob sprotnem navajanju domače sodne prakse, sodne prakse Sodišča EU in odločb UUNT.
Keywords: znamka, blago in storitve, industrijska lastnina, razveljavitev znamke, resna in dejanska uporaba, upravičeni razlogi neuporabe, imetnik znamke, splošni interes, zainteresirana oseba
Published in DKUM: 10.12.2015; Views: 1555; Downloads: 169
Full text (479,40 KB) |
3. RAZVELJAVITEV POSVOJITVETina Može, 2014, undergraduate thesis Abstract: Posvojitev je posebna oblika varstva otrok, s katero nastane med posvojiteljem in posvojencem enako razmerje kot med starši in otroci. Pri posvojitvi poleg posvojiteljev, otroka ter bioloških staršev sodeluje tudi center za socialno delo. Včasih je lahko izpeljana posvojitev neveljavna zaradi različnih vzrokov, ki so navedeni v Zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, zato v takem primeru pride do razveljavitve posvojitve. V diplomskem delu je poleg tega raziskan še poseben institut nezakonite posvojitve, ki ga poznajo v ZDA. Gre za posvojitev, do katere ne bi prišlo, če bi posvojitelji pred posvojitvijo imeli vse potrebne podatke o otroku (predvsem njegovo telesno in duševno zdravje).
Keywords: družinsko pravo, posvojitev, razveljavitev posvojitve, nezakonita posvojitev
Published in DKUM: 06.08.2014; Views: 2130; Downloads: 362
Full text (371,74 KB) |
4. PRAVNA SREDSTVA V DAVČNEM POSTOPKU S POUDARKOM NA PRVI IN DRUGI STOPNJILucija Ajdič, 2013, undergraduate thesis Abstract: Davčni postopek je posebni upravni postopek, v katerem upravni organi odločajo v konkretnih upravnih zadevah na davčnem področju. Zaradi njegove specifičnosti in zahtevnosti, ga ureja samostojen Zakon o davčnem postopku, podrejeno pa se uporablja tudi Zakon o splošnem upravnem postopku. Pravno sredstvo je z ustavo oziroma z zakonom določeno procesno dejanje, s katerimi se začne oziroma sproži pri pristojnem organu postopek za presojo in ugotovitev skladnosti konkretnega upravnega akta (odločbe, sklepa) z abstraktno pravno normo. V davčnem postopku poznamo sedem pravnih sredstev, pritožbo kot edino redno pravno sredstvo ter šest izrednih pravnih sredstev: obnova postopka, odprava in sprememba odločbe v zvezi z upravnim sporom, odprava, razveljavitev oziroma sprememba odločbe po nadzorstveni pravici, izredna razveljavitev odločbe, ničnost odločbe ter posebno izredno pravno sredstvo, urejeno zgolj v ZDavP-2, posebni primeri odprave, razveljavitve in spremembe odločbe.
Keywords: Davčni postopek, pravna sredstva, pritožba, odprava, sprememba, ničnost, razveljavitev, pravnomočnost
Published in DKUM: 17.10.2013; Views: 3115; Downloads: 1170
Full text (475,34 KB) |
5. NEODVISNOST IN NEPRISTRANSKOST ARBITROVBorut Starc, 2012, master's thesis Abstract: Medsebojne spore, kot sestavni del gospodarskih aktivnosti, ki jih stranke želijo rešiti na manj formalen postopek, kot je postopek pred sodiščem in želijo, da je odločitev tovrstnega razsodišča kljub temu zavezujoča in dokončna, izberejo arbitražo, kot alternativo sodnemu postopku. Temeljna razlika arbitraže od sodnega postopka je, da arbitraža omogoča hitre, strokovne, navadno cenejše, kreativne in interesom strank prilagojene rešitve.
Dejstvo je, da stranke izberejo vsaka svojega arbitra povsem avtonomno, pri čemer velja, da izbrani arbitri ne zastopajo interesov svojih strank, temveč sledijo višjim ciljem, s katerimi bi se spor rešil karseda objektivno. Na podlagi tovrstnega imenovanja arbiter prične opravljati funkcijo, ki zajema določene pravice in obveznosti oz. dolžnosti. V arbitražnem postopku tako mora spoštovati različna procesna pravila, med katerimi je tudi temeljno načelo neodvisnosti in nepristranskosti arbitrov, kar je ključni element samega postopka in ga različni avtorji definirajo zelo različno.
Na podlagi analize temeljnega pojma arbitraže, temeljnih načel in značilnosti arbitražnega postopka, izpeljemo osnovno vodilo pojma »neodvisnosti in nepristranskosti arbitrov«. Gre za temeljno načelo, glede katerega se ni težko strinjati, vendar moramo znati pravilno ločevati in uporabiti oba pojma, tako neodvisnost, kot nepristranskost arbitra. Kljub temu pa je v konkretnih primerih prakse pogosto težko oceniti, ali določeno stanje, ravnanje ali obnašanje arbitra predstavlja tako resno grožnjo, da bi lahko ogrozilo neodvisnost, nepristranskost in učinkovitost arbitražnega postopka. V praksi je zato potrebno pravilno uporabiti merila, ki so pomembna za presojo neodvisnosti in nepristranskosti, kar lahko v končni posledici pripelje tudi do izločitvenega razloga in postopka izločitve posameznega arbitra.
Keywords: arbitraža, arbitražno pravo, arbiter, izločitev, izvensodno reševanje sporov, mednarodna arbitraža, neodvisnost, nepristranskost, procesna pravila, razveljavitev arbitražne odločbe, temeljna načela arbitražnega postopka
Published in DKUM: 11.01.2013; Views: 3264; Downloads: 434 (1 vote)
Full text (729,30 KB) |
6. RAZVELJAVITEV ZAKONSKE ZVEZE ZARADI TEŽJE DUŠEVNE PRIZADETOSTI ALI NERAZSODNOSTIIngrid Kozel, 2010, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu je obravnavana razveljavitev zakonske zveze zaradi težje duševne prizadetosti ali nerazsodnosti.
Zakonska zveza je ena od treh oblik življenjskih skupnosti, ki so pravno urejene v Republiki Sloveniji. Izhodišče za to urejanje daje Ustava Republike Slovenije. Sklepanje zakonske zveze je osebni akt in hkrati pravni posel družinskega prava, ki ima daljnosežne pravne posledice za zakonca. Zato je pomembno, da je oseba, ki bo sklenila zakonsko zvezo, telesno in duševno dovolj zdrava za izpolnjevanje dolžnosti, ki izhajajo iz zakonske zveze. Oseba, ki želi skleniti zakonsko zvezo, mora imeti ženitno sposobnost ali sposobnost za sklenitev zakonske zveze. To pridobi z osemnajstimi leti, če je duševno zdrava in razsodna. Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR) določa, da zakonske zveze ne more skleniti oseba, ki je težje duševno prizadeta ali nerazsodna, sicer je zakonska zveza neveljavna in se razveljavi. S takšno zakonsko ureditvijo sta določena dva zakonska zadržka za sklenitev zakonske zveze: nerazsodnost in duševna bolezen. Pri čemer pa se zlasti pri slednjem pojavi vprašanje, ali je zakonodajalec takšnim osebam upravičeno odvzel pravico do sklenitve zakonske zveze.
Tema diplomskega dela je predstavljena tako, da sta prvi dve poglavji namenjeni zakonski zvezi na splošno, tretje, četrto in peto poglavje se neposredno in posredno nanašajo na neveljavnost zakonske zveze iz obravnavanega razloga, šesto poglavje prikazuje ureditev razveljavitve zakonske zveze zaradi težje duševne prizadetosti ali nerazsodnosti pri istospolnih partnerjih, sedmo poglavje ureja duševne bolezni oziroma duševne motnje, zadnje poglavje pa je prikaz ureditve razveljavitve zakonske zveze v nekaterih članicah Evropske unije.
Institut razveljavitve zakonske zveze zaradi težje duševne prizadetosti in nerazsodnosti se v samostojni Republiki Sloveniji še ni uporabil, vendar je glede na to, da so duševne motnje čedalje pogostejše, pričakovati, da se bo njegova uporaba povečala. Slovenija je končno dobila tudi zakon, ki ureja področje duševnega zdravja, vendar s svojo vsebino ni popolnoma prepričljiv v to, da bo res izboljšal kakovost življenja ljudi z duševno boleznijo.
Keywords: zakonska zveza, težja duševna prizadetost, nerazsodnost, razveljavitev, duševna bolezen, duševno zdravje
Published in DKUM: 14.01.2010; Views: 3302; Downloads: 431
Full text (1,02 MB) |
7. UREJANJE DRUŽINSKOPRAVNIH RAZMERIJ PO SMRTISaša Zagomilšek, 2009, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu je problematika družinskopravnih razmerij po smrti obravnavana v sedmih poglavjih.
V zakonskem pravu se problemi pojavljajo v zvezi z razveljavitvijo oziroma razvezo zakonske zveze po smrti enega zakonca, posledice pa so vidne na področju dedovanja, tako zakonitega kot oporočnega.
Tudi otroško pravo je soočeno s številnimi dilemami v zvezi z družinskopravnimi instituti priznanja očetovstva, ugotovitve očetovstva in izpodbijanja očetovstva po smrti ali očeta ali otroka.
Vse te težave se pojavljajo že vrsto desetletij in večinoma jih ureja Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih.
Nekaj povsem novega pa so vprašanja glede oploditve z biomedicinsko pomočjo. Z razvojem reprodukcijske tehnike je možna zunajtelesna oploditev, celo zamrznitev jajčnih oziroma semenskih celic ali zarodkov. Vprašanje, ki je zame bistvenega pomena je, ali je tudi pravno dovoljeno vse, kar zmore medicina. Zadnje izmed sedmih poglavij bo namenjeno posthumnim postopkom oploditve z biomedicinsko pomočjo.
Vso problematiko bom obravnavala v luči sodnih odločb slovenskih in tujih sodišč ter Sodišča Evropskih skupnosti.
Keywords: družinsko pravo, smrt, razveljavitev zakonske zveze, razveza zakonske zveze, dedovanje, priznanje očetovstva, ugotovitev očetovstva, izpodbijanje očetovstva, postopki oploditve z biomedicinsko pomočjo
Published in DKUM: 13.01.2010; Views: 3523; Downloads: 524
Full text (397,24 KB) |
